Papež Frančišek: Dante je prerok upanja

VATIKAN (ponedeljek, 4. maj 2015, RV) – Letos mineva 750 let od rojstva Danteja Alighierija. Obletnico so danes v Rimu počastili s proslavo, ki je bila prva v vrsti dogodkov, posvečenih tej veliki osebnosti svetovne literature. Na programu so bili glasbeni nastopi, med katerimi je bila skladba, ki se navdihuje v Božanski komediji, tokrat izvedena prvič, ter branje Božanske komedije, za katerega je poskrbel igralec in režiser Roberto Benigni. Razstavljeni so bili tudi nekateri dokumenti o Danteju in faksimile starih iluminiranih rokopisov. Dogodku sta prisostvovala italijanski predsednik Sergio Mattarella in predsednik Papeškega sveta za kulturo, kardinal Gianfranco Ravasi. Slednjemu je ob tej priložnosti papež Frančišek poslal posebno sporočilo, ki ga je le-ta na proslavi prebral.

»Dante je naš!«
»S tem sporočilom bi se rad tudi jaz pridružil zboru tistih, ki imajo Danteja Alighierija za umetnika najvišje univerzalne vrednosti, ki ima preko svojih nesmrtnih del še vedno veliko za povedati in podariti vsem, ki so željni prehoditi pot resničnega poznavanja, pristnega odkritja sebe, sveta, globokega in transcendentnega smisla bivanja.« Tako je papež Frančišek opredelil povod za nastanek sporočila. Nato je poudaril, da so tudi mnogi njegovi predhodniki – Benedikt XV., Pavel VI., Janez Pavel II. in Benedikt XVI. – obletnice, povezane z Dantejem, pospremili z dokumenti velikega pomena. Ta besedila so pesnika vedno znova predstavljala kot osebnost velike umetniške, pa tudi teološke in kulturne aktualnosti ter veličine. Pavel VI. je v apostolskem pismu Altissimi cantus na primer zapisal: »Dante je naš!« Z opredelitvijo »naš«, kot je blaženi papež pojasnil v nadaljevanju, je mislil na pripadnost katoliški veri.

Božanska komedija kot pravo romanje
Tudi papež Frančišek je že v svoji prvi okrožnici Luč vere črpal iz neizmerne dediščine podob, simbolov in pomenov v Dantejevem delu. Za opis luči vere se je oprl na pesnikove besede: »To je živa iskra, / ki buhne v plamen z neugnano silo / in kakor zvezda v meni soj razliva.« V sporočilu Ravasiju pa je sveti oče še poudaril, da je Božansko komedijo mogoče brati kot pravo romanje, tako osebno in notranje kot skupnostno, cerkveno, družbeno in zgodovinsko. Delo predstavlja »paradigmo vsakega resničnega potovanja«, na katerem je človeštvo poklicano doseči stanje, zaznamovano s harmonijo, mirom in srečo. To je namreč obzorje pravega humanizma.

Dante je prerok upanja
»Dante je torej prerok upanja, oznanjevalec možnosti odrešitve, osvoboditve, globoke spremembe vsakega moškega in ženske, vsega človeštva. Znova nas vabi, da bi ponovno odkrili izgubljeni ali zatemnjeni smisel naše človeške poti in da bi upali, da bomo spet videli svetlo obzorje, na katerem v polnosti sije dostojanstvo človeške osebe.«