S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 27. aprila do 2. maja 2015)

Z veseljem sprejemam slovenske romarje
»Z veseljem sprejemam slovenske romarje, še posebej delegacijo vojaškega vikariata, Društva svetega Modesta in Območnega združenja veteranov Nova Gorica. Dragi prijatelji, Božji blagoslov naj bo vedno nad vami  in nad vašimi družinami ter vas varuje v veselju in miru. Hvaljen Jezus in Marija!« Tako je papež Frančišek pozdravil Slovence na koncu sredine splošne avdience.

Jezus naredi prvi čudež na svatbi
Le-to je posvetil zakonski zvezi. Jezus je prvi čudež naredil na svatbi v Kani. Prvo od svojih izrednih znamenj, s katerimi je razodel svojo slavo, je naredil v okviru zakonske zveze. »To je bila gesta velike naklonjenosti do tiste porajajoče se družine, ki je bila spodbujena z Marijino materinsko skrbnostjo.« Papež je spomnil tudi na prizor iz Geneze, ko Bog konča svoje delo stvarjenja in naredi svojo največjo mojstrovino, to sta moški in ženska. Jezus začne s svojimi čudeži ravno pri tej mojstrovini, na poročni svatbi moža in žene. Tako nas uči, da je mojstrovina neke družbe ravno družina: sta moški in ženska, ki se ljubita. To je največja mojstrovina!

Obiski: beninski škofje, švedska kraljica, rimski rabin, generalni sekretar ZN, sejšelski predsednik
V tem tednu so bili pri papežu Frančišku na obisku ad limina apostolorum škofje iz afriške države Benin. Tudi njih je v govoru opozoril na pomen družine. Četudi zakonska pastorala v konkretni družbeni in kulturni situaciji naroda ni enostavna, naj škofje ne izgubijo poguma. Stalno naj vztrajajo, saj je družina Božji dar, ki posameznim osebam in družbi prinaša radost, mir, stabilnost in srečo.

Ta teden se je papež Frančišek sicer med drugim sestal tudi s švedsko kraljico Silvijo, z glavnim rimskim rabinom Riccardom Di Segnijem, z generalnim sekretarjem Združenih narodov Ban Ki Moonom in s predsednikom Republike Sejšeli.

Jutranje homilije: Bog presenečenj; zgodovina in služenje
V torek in četrtek je papež zjutraj daroval sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Med poudarki iz obeh homilij so bili sledeči: Bog je Bog presenečenj. Lahko preštudiramo celo zgodovino zveličanja, vso teologijo, toda brez Svetega Duha ne moremo razumeti. Za Duha ni prostora brez molitve. Ne spremenimo našega krščanskega življenja v muzej spominov. Dve značilnosti kristjanove identitete sta zgodovina in služenje. Kristjan je moški in ženska zgodovine, ker ne pripada samemu sebi, ampak je postavljen v ljudstvo, ki hodi.

Skupnost krščanskega življenja in Cursillos de Cristianidad
»Toda, se katoličan lahko ukvarja s politiko? Mora se! Se katoličan lahko vmeša v politiko? Mora se!« Tako je papež poudaril, ko se je srečal s člani italijanske Skupnosti krščanskega življenja in Študentskega misijonarskega združenja. Med drugim jim je dejal, da je Cerkev skupnost kristjanov, ki časti Očeta, hodi po poti Sina in prejme dar Svetega Duha. Ni politična stranka. Vendar pa se katoličan, kateremu je Bog dal to poklicanost, vseeno lahko oz. se mora ukvarjati s politiko. Ta je namreč ena najvišjih oblik dejavne ljubezni, kajti prizadeva si za skupno dobro. Je tudi neka vrsta mučeništva: iskati skupno dobro, ne da bi se pustil pokvariti. Obenem predstavlja nositi križ grehov, kar pa ne sme vzeti poguma. Katoličan današnje kulture odmetavanja ne sme »opazovati z balkona«, ampak se mora »vmešati«.

»Kako zelo pomembno je iti ven, ne da bi se kdajkoli utrudili, da bi srečali tako imenovane oddaljene!« Tako je papež Frančišek spodbudil člane gibanja Cursillos de Cristianidad, katerih poglavitno poslanstvo je preko kratkih tečajev predstaviti bistvo krščanstva. »V današnjem kontekstu anonimnosti in osamljenosti, ki je značilen za naša mesta, je zelo pomembna sprejemajoča in družinska razsežnost, po meri človeka, katero vi nudite na srečanjih skupin.« Vendar pa ostati v teh majhnih skupinah ne zadostuje, potrebno se je odpreti veliko večji družbeni in cerkveni razsežnosti: »Vabim vas, da greste vedno dlje, v zvestobi vaši karizmi!«

Škofija Isernia, bl. Juniper Serra, brezdomci, anglikansko-katoliška komisija
Članom Mednarodne anglikansko-katoliške komisije je papež zatrdil: »Ekumenski odnosi in dialog niso sekundarni elementi cerkvenega življenja.« »Kljub težavam se ne smemo prepustiti obupu, ampak moramo še bolj zaupati v moč Svetega Duha, ki nas lahko ozdravi in spravi ter stori to, kar je s človeškega vidika nemogoče.« Romarjem iz škofije Isernia je papež dejal: »Vsaka župnijska skupnost je poklicana biti privilegiran prostor poslušanja in oznanjanja evangelija; dom molitve, osredotočene okoli evharistije; resnična šola občestva, kjer vnema dejavne ljubezni prevlada nad skušnjavo površinske in suhoparne pobožnosti.« Ko je daroval sveto mašo na dan premišljevanja pred kanonizacijo bl. Junipra Serre, je papež izpostavil tri zgledne vidike življenja tega apostola Kalifornije: misijonarski zagon, marijanska pobožnost in pričevanje svetosti. »Vi za nas niste breme. Ste bogastvo, brez katerega so naši poskusi, da bi odkrili Gospodovo obličje, zaman.« Tako pa je papež Frančišek zatrdil v video sporočilu, ki ga je poslal igralski zasedbi predstave Če ne bi bilo zate, katero so sestavljali brezdomci.

Expo 2015: Pravi protagonist so obrazi moških in žensk, ki so lačni
»Expo je ugodna priložnost za globaliziranje solidarnosti.« To je poudarek papeža Frančiška na začetku sporočila, s katerim je preko neposredne video povezave sodeloval na slovesnem odprtju svetovne razstave Expo 2015 v Milanu. V le-tem je sicer izpostavil »zavest o obrazih«: o obrazih milijonov oseb, ki so danes lačne, ki danes ne bodo jedle na način, vreden človeškega bitja. »Rad bi, da bi od danes naprej vsaka oseba, ki bo obiskala Expo v Milanu, ki bo šla mimo tistih čudovitih paviljonov, lahko zaznala navzočnost teh obrazov. Skrito navzočnost, ki pa mora biti v resnici pravi protagonist dogodka: obrazi moških in žensk, ki so lačni in ki zbolijo, ali celo umrejo, zaradi preveč pomanjkljive ali škodljive prehrane.« Ne smemo več misliti, je še zatrdil papež, da naša vsakdanja dejanja – na vseh stopnjah odgovornosti – nimajo vpliva na življenje tistega, ki trpi zaradi lakote, pa če je ta blizu ali daleč.