Sveta maša: Ne spremenimo krščanskega življenja v muzej spominov

VATIKAN (torek, 28. april 2015, RV) – Med današnjo homilijo je papež Frančišek med drugim poudaril, da je za življenje Cerkve temeljnega pomena, da se odpre novostim Svetega Duha. Ko je zjutraj daroval sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte, se je zaustavil ob odlomku iz Apostolskih del, ki pripoveduje o oznanjevanju evangelija poganom. Tudi danes je potrebno imeti apostolski pogum, da krščanskega življenja ne bi spremenili v muzej spominov, je pri tem dejal papež.

Ko so Jezusovi učenci prišli v Antiohijo, so razen Judom začeli oznanjevati tudi Grkom. Veliko število poganov je verovalo in se je spreobrnilo h Gospodu. Kot je pripomnil papež so se takrat mnogi vznemirili, ko so slišali, da evangelij ni bil oznanjen samo Judom. A ko je v Antiohijo prispel Barnaba, se je razveselil, kajti videl je, da so bila ta spreobrnjenja poganov Božje delo.

Bog novosti in presenečenj
Sveti oče je spomnil, da je bilo že v prerokbah zapisano, da bo Gospod prišel rešit vse narode. Tako na primer beremo v 60. poglavju knjige preroka Izaija. Pa vseeno mnogi niso razumeli: »Niso razumeli. Niso razumeli, da je Bog Bog novosti: 'Jaz vse delam novo,' nam pravi.« Sveti Duh je prišel ravno zato, da bi nas prenovil. Nenehno nas prenavlja. To nekoliko vzbuja strah, je dodal papež Frančišek. Tudi v zgodovini Cerkve od takrat pa do sedaj lahko vidimo, koliko je bilo strahu pred presenečenji Svetega Duha. Bog je Bog presenečenj.

Brez Duha ne moremo razumeti
Vendar pa niso vse novosti enake. Za nekatere se vidi, da so Božje, druge niso. In kako jih lahko prepoznamo? Papež Frančišek je razložil, da se tako za Barnabo kot Petra pravi, da sta moža, polna Svetega Duha. V obeh je bil Sveti Duh, ki omogoči videti resnico. Sami, samo z našim razumom, ne zmoremo. Lahko preštudiramo celo zgodovino zveličanja, vso teologijo, toda brez Duha ne moremo razumeti. Prav on nam daje doumeti resnico, oz. prepoznati Jezusov glas. Kot je dejal Jezus, njegove ovce poslušajo njegov glas, on jih pozna in one mu sledijo.

Brez molitve za Duha ni prostora
Delo Svetega Duha je, da gre Cerkev naprej. On nam pomaga slišati Gospodov glas. Papež si je nato zastavil vprašanje, kako sem lahko prepričan, da je glas, katerega slišim, Jezusov glas; da tisto, kar čutim, da moram storiti, prihaja od Svetega Duha. Odgovor je v molitvi: »Brez molitve za Duha ni prostora.« Boga moramo prositi za ta dar Svetega Duha, da bi lahko v vsakem času razločili, kaj moramo storiti, kar ni vedno isto.

Potrebno je tvegati, da bi sprejeli tisto, kar Duh od nas zahteva
Papež je ponovno poudaril, da gre Cerkev naprej s presenečenji, z novostmi Svetega Duha. Potrebno jih je prepoznati, za to pa je potrebno moliti, prositi za to milost. Barnaba je bil poln Svetega Duha, zato je takoj razumel. Peter pa je videl in rekel: Kdo sem jaz, da bi mogel nasprotovati krstu? Delo Duha je, da se ne zmotimo, je spet povzel sveti oče. Nato je omenil dvom, ki lahko pride, zakaj si moramo delati toliko problemov, zakaj ne bi delali stvari kot smo jih delali vedno, saj se tako počutimo bolj gotove. Delati stvari, kot se jih je delalo vedno, je tako izpostavil papež Frančišek, je alternativa smrti. Potrebno je tvegati, z veliko molitve in s ponižnostjo, da bi sprejeli tisto, kar Duh od nas zahteva, da spremenimo. To je pot.

»Gospod nam je rekel, da če bomo jedli njegovo Telo in pili njegovo Kri, bomo imeli življenje.« Papež je zbrane v kapeli tako povabil, da bi v nadaljevanju svete maše dejali: »Gospod, Ti, ki si z nami tukaj v evharistiji, Ti, ki boš v naši notranjosti, daj nam milost Svetega Duha. Daj nam milost, da se ne bi bali, ko mi bo Sveti Duh dejal, z gotovostjo, naj naredim korak naprej. Pri tej maši prosimo za ta pogum, ta apostolski pogum, da bi prinašali življenje in da iz našega krščanskega življenja ne bi naredili muzeja spominov.«