Papeževa jutranja homilija: Naša Cerkev je Cerkev mučencev

VATIKAN (torek, 21. april 2015, RV) – Naša Cerkev je Cerkev mučencev. To je trditev papeža Frančiška med današnjo jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte. Homilijo je posvetil kamnanju sv. Štefana, ki je opisano v Apostolskih delih. Izhajajoč iz tega odlomka je spomnil na vse, ki so danes preganjani in ubiti, ker so kristjani. Tako kot prvi mučenec Cerkve. Pri tem je sveti oče poudaril, da obstajajo tudi »skriti mučenci«, ki jih preganjajo »moderni veliki zbori (sinedriji)«.

Božja Beseda je v nadlego, kadar imaš trdo srce
Edini kruh mučencev je Jezus, drugega kruha ne potrebujejo. Tudi Štefan ni čutil potrebe, da bi se pogajal, ni se zatekel h kompromisom. Njegovo pričevanje je bilo takšno, da se njegovi obrekovalci niso uspeli upreti modrosti in duhu, s katerim je govoril. Kot Jezus se je tudi on moral soočiti z lažnimi pričami in uporom ljudstva, kar ga je pripeljalo do obsodbe. Štefan je svoje preganjalce spomnil, koliko prerokov je že bilo ubitih, ker so bili zvesti Božji Besedi. A ko je izpovedal svoje videnje Jezusa, so se pohujšali, zatisnili so si ušesa, da ga ne bi več slišali, nato pa so ga pahnili iz mesta in ga kamnali.

»Božja Beseda določenim srcem nikoli ne ugaja. Božja Beseda je v nadlego, kadar imaš trdo srce, kadar imaš pogansko srce, kajti Božja Beseda te poziva, da bi šel naprej, ko išče in te nasiti s tistim kruhom, o katerem je govoril Jezus.« V zgodovini razodetja, je nadaljeval sveti oče, je bilo zato veliko mučencev ubitih zaradi zvestobe Božji Besedi, Božji Resnici.

Zgodovina Cerkve je zgodovina svetnikov in mučencev
Štefanovo mučeništvo je podobno Jezusovemu. Umrl je s tisto krščansko velikodušnostjo odpuščanja, molitve za sovražnike. Tisti, ki so preganjali preroke in tudi Štefana, so verjeli, da to delajo v slavo Boga, da so s tem zvesti Božjemu nauku. Papež Frančišek je tako opozoril, da »je prava zgodovina Cerkve zgodovina svetnikov in mučencev: preganjanih mučencev, mnogih ubitih«. Preganjali so jih ti, ki so verjeli, da to delajo v slavo Boga, ki so verjeli, da »imajo resnico«, čeprav so imeli pokvarjeno srce.

Koliko Štefanov je po svetu v teh dneh!
»Koliko Štefanov je po svetu v teh dneh! Pomislimo na naše brate, obglavljene na obali v Libiji; pomislimo na tistega fanta, ki so ga tovariši živega zažgali, ker je bil kristjan; pomislimo na tiste migrante, ki so jih drugi na odprtem morju vrgli v vodo, ker so bili kristjani; pomislimo na tiste Etiopijce, ki so bili umorjeni predvčerajšnjim, ker so bili kristjani … in na mnoge druge. Na mnoge druge, ki jih ne poznamo, in ki trpijo v zaporih, ker so kristjani … Cerkev danes je Cerkev mučencev: trpijo, oni podarijo življenje, mi pa prejmemo Božji blagoslov zaradi njihovega pričevanja.«

Zvesti edinemu kruhu, ki nasiti, to je Jezusu
Papež Frančišek je nadaljeval, da obstajajo tudi »skriti mučenci«, številni moški in ženske, ki so zvesti glasu Duha, ki odpirajo, iščejo novi poti, da bi pomagali bratom in bi bolj ljubili Boga. Le-te osumijo, obrekujejo in preganjajo mnogi »moderni veliki zbori (sinedriji)«, ki se imajo za gospodarje resnice. »Naša Cerkev je Cerkev mučencev,« je še enkrat poudaril papež Frančišek. Nato je homilijo sklenil z besedami, da bo v nadaljevanju svete maše mednje prišel »prvi mučenec«, prvi, ki je ponudil svoje pričevanje in še več, zveličanje za vse nas: »Združimo se z Jezusom v evharistiji in združimo se z mnogimi brati in sestrami, ki trpijo mučeništvo preganjanja, obrekovanja in uboja, ker so zvesti edinemu kruhu, ki nasiti, to je Jezusu.«