VATIKAN (torek, 21. april 2015, RV) – Budisti in kristjani: skupaj v boju proti modernemu suženjstvu. Tako je naslovljeno sporočilo, s katerim je Papeški svet za medverski dialog budistom voščil ob njihovem prazniku vesak. Le-ta se obhaja v mesecu maju, natančen datum pa se razlikuje od države do države. Na ta dan se budisti spominjajo Budovega rojstva, razsvetljenja in smrti.
Ne več sužnji, ampak bratje
Sporočilo, ki ga je podpisal predsednik vatikanskega
dikasterija, kardinal Jean-Louis Tauran, se naslanja na poslanico papeža Frančiška
za svetovni dan miru 2015, ki nosi naslov: Ne več sužnji, ampak bratje. V
dokumentu sveti oče poudarja, da navkljub uradni odpravi suženjstva še vedno obstajajo
milijoni oseb, katerim je svoboda odvzeta in so prisiljeni živeti v pogojih, ki so
enaki suženjstvu. Povod za to strašno zlo, storjeno proti človeštvu, so človeška srca,
ki so izmaličena zaradi pokvarjenosti in ravnodušnosti. Kadar pa so srca pokvarjena,
ljudje drugih ne vidijo več kot »bitij enakega dostojanstva, kot bratov in sester
v človečnosti, ampak kot predmete«.
Budizem spodbuja spoštovanje življenja
Budisti in kristjani si delijo prepričanje, da sta
moderno suženjstvo in trgovina z ljudmi težka zločina in odprti rani na telesu sodobne
družbe. Buda v osmeri poti zatrjuje, da je trgovina z živimi bitji, vključno s sužnji
in prostitutkami, eno od petih del, s katerimi se ne sme ukvarjati. Uči, da si je
dobrine potrebno priskrbeti miroljubno, pošteno in z legalnimi sredstvi, brez prisile,
nasilja ali prevare, s sredstvi, ki ne povzročijo škode ali trpljenja. Na ta način
budizem spodbuja spoštovanje življenja in svobodo vsake osebe.
Kot budisti in kristjani moramo sodelovati
Voščilo Papeškega sveta za medverski dialog se nato
nadaljuje z besedami: »Kot budisti in kristjani, skrbni v spoštovanju človeškega
življenja, moramo skupaj sodelovati, da bi bilo te rane konec.« Papež Frančišek
nas vabi, da bi presegli ravnodušnost in nevednost, da bi zagotovili »pomoč žrtvam,
njihovo psihološko in vzgojno rehabilitacijo ter ponovno vključitev v družbo ciljne
ali izvorne države«. Obhajanje praznika vesak, tako se voščilo sklene, naj bo
»trenutek poglobitve oblik sodelovanja med nami, da ne bi bilo več sužnjev, ampak
bratje in sestre, ki živijo v bratstvu, dobroti in sočutju do vseh«.
All the contents on this site are copyrighted ©. |