2015-04-18 11:31:00

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 3. velikonočno nedeljo


Apd 3,13-15
Bog Abrahamov in Izakov in Jakobov, Bog naših očetov je poveličal svojega služabnika Jezusa, ki ste ga vi izdali in zatajili pred Pilatom, ko je ta že razsodil, naj bo oproščen. Vi ste Svetega in Pravičnega zavrgli in si izprosili pomilostitev ubijalca, začetnika življenja pa ste ubili. Toda Bog ga je obudil od mrtvih in mi smo temu priče.

1Jn 2,1-5
Otroci moji, to vam pišem zato, da ne bi grešili! Če pa se kdo pregreši, imamo zagovornika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravičnega. On je namreč sprava za naše grehe, pa ne samo za naše, ampak tudi za ves svet. In v tem spoznavamo, da ga poznamo po tem, če se držimo njegovih zapovedi. Kdor pravi: »Poznam ga«, njegovih zapovedi pa se ne drži, je lažnivec in v njem ni resnice. Kdor pa se drži njegove besede, v tem je Božja ljubezen resnično izpolnjena, v tem spoznavamo, da smo v njem.

Lk 24,35-48
Tudi ona dva (emavška učenca)  sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga spoznala po lomljenju kruha. Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj vam v srcu vstajajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kako jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel.

Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je zapisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano: Kristus bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo spreobrnjenje v odpuščanje grehov vsem narodom, začenši od Jeruzalema. Vi ste priče teh reči.

Razlaga cerkvenih očetov
Sveti Beda Častitljivi pravi: »Jezus je stopil v sredo med svoje učence z namenom, da bi bil med njimi navzoč in bi utrdil njihovo vero. Pozdrav miru je v Stari zavezi velikokrat omenjen, pa tudi pri Luku ga večkrat srečamo, začenši pri rojstvu Jezusa, Kneza miru.« Sv. Ambrož pravi, da so učenci zaradi groze in strahu mislili, da vidijo prikazen, ki je prišla skozi zid in zaprta vrata.« Sv. Ignacij Antiohijski pa pravi, da je Jezusovo prikazanje učencem po njegovem vstajenju od mrtvih vlilo takšno gotovost vere, ki se ne ustraši več niti smrti.« Sv. Ciril Aleksandrijski pa pravi, da Jezusova človeška narava ni podvržena propadanju, čeprav so bile njegove roke in noge od žebljev preluknjane.« Sv. Avguštin pa k temu dodaja, da Jezusova božanska narava ni ločena od človeške, čeprav je zakrita človeškim očem.« Sv. Ambrož pa gre še naprej: »Resnične rane, ki jih Jezus pokaže svojim učencem, so iste rane, ki jih bo kot zmagoslavno znamenje našega zveličanja pokazal v nebesih Očetu.« Sveti Avguštin nadalje pravi: »Čeprav so se učenci razveselili, pa jih je hkrati prevzel dvom. Jezus je zatem jedel pečeno ribo.« Sveti Gregor Veliki razlaga, da 'na ognju pečena riba pomeni trpljenje Jezusa, Srednika med Bogom in ljudmi. On se je namreč blagovolil potopiti v vode človeškega rodu. Sprejel je, da mu bo naša smrt zadrgnila zanko ter bo postavljen na ogenj, da bo prenašal bolečine v času trpljenja'. Ciril Aleksandrijski pa pravi, da je Jezus jedel pred njimi z namenom, potrditi jih v veri ter jim pokazati, da je živ in njegovo telo, ki je pred njimi, je kot njihovo telo, iz mesa in kosti.«

Misli Benedikta XVI.
V evangeliju po Luku srečamo vstalega Jezusa, kako se prikaže zbranim učencem (prim. Lk 24,36), ki so nezaupljivi in prestrašeni mislili, da je prikazen. Romano Guardini je zapisal: 'Gospod se je spremenil. Ne živi več tako, kot je živel prej. Njegovega bivanja... ne moremo razumeti. Pa vendar je telesno... saj vsebuje vse njegovo dosedanje življenje in usodo, preko katere je moral iti, torej trpljenje in smrt. Vse je resničnost. Čeprav spremenjena, pa vendar je dotakljiva resničnost'. Ker vstajenje ni izbrisalo znamenj križanja, je Jezus svojim apostolom pokazal roke in noge. In da bi jih prepričal, jih je prosil, naj mu dajo kaj jesti. Tako so mu učenci 'ponudili kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel' (Lk 24,42-43). Po zaslugi teh zelo nazornih znamenj so učenci prerasli začetne dvome in se odprli daru vere. Ta vera jim je omogočila razumeti, kar je bilo napisanega o Kristusu v 'Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih' (Lk 24,44). Beremo namreč, da jim je Jezus 'odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: 'Tako je pisano: Kristus bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo spreobrnjenje v odpuščanje grehov vsem narodom... Vi ste priče teh reči' (Lk 24,45-48). Zveličar nam zagotavlja svojo resnično navzočnost med nami po Besedi in evharistiji. Kakor sta namreč emavška učenca prepoznala Jezusa po lomljenju kruha (prim. Lk 24,35), tako tudi mi srečamo Jezusa med obhajanjem evharistije.








All the contents on this site are copyrighted ©.