2015-04-16 12:11:00

Pri papežu Frančišku kenijski škofje


VATIKAN (četrtek, 16. april 2015, RV) – Na obisku ad limina apostolorum se ta teden mudijo kenijski škofje. Z namenom, da bi poglobili občestvo med Cerkvijo v Keniji in Petrovim sedežem, so poromali na grobova svetih Petra in Pavla, obiskali bodo različne dikasterije rimske kurije, danes dopoldne pa so se že srečali s papežem Frančiškom. Sveti oče v govoru, ki so ga škofje prejeli v branje, izpostavi, da mora Cerkev v Keniji vedno ostati »zvesta svojemu poslanstvu« in biti »orodje sprave, pravičnosti in miru«. Posebej spregovori o semeniščnikih, duhovnikih in posvečenih osebah, v ospredje pa postavi tudi pomembno vlogo vernikov laikov in družin.

Cerkev kot orodje sprave, pravičnosti in miru
»Dragi bratje, Cerkev v Keniji mora biti vedno zvesta svojemu poslanstvu kot orodje sprave, pravičnosti in miru,« izpostavi Frančišek ter škofe spodbudi k sodelovanju s krščanskimi in nekrščanskimi voditelji pri pospeševanju miru in pravičnosti v državi, in sicer s pomočjo dialoga, bratstva in prijateljstva. Na ta način bodo lahko združeno obsodili vsako nasilje, predvsem tisto, ki je storjeno v imenu Boga. Frančišek pri tem zagotavlja molitev za vse, ki so bili ubiti v različnih nasilnih dogodkih, tako v Keniji kot drugod po afriški celini, posebej pa spomni na osebe, ki so bile ubite na univerzi v Garissi na veliki petek.

Semeniščniki
Papež v govoru najprej spregovori o številnih semeniščnikih, ki se tako v Keniji kot Rimu pripravljajo na duhovniško posvečenje. Zapiše, da so »zgovorno znamenje Božje dobrote do vesoljne Cerkve in kenijskih škofij«. Čeprav so semena za duhovniški poklic posejana dolgo pred vstopom kandidata v semenišče, pa je odgovornost formatorjev v semeniščih, da gojijo rast teh poklicev. »Nujno je,« poudari, »da se semeniščnikova dobra volja in iskrene želje srečajo s formacijo, ki je človeško trdna, duhovno globoka, intelektualno bogata in pastoralno raznolika.« Frančišek škofe spodbudi, naj na tem področju okrepijo svoja prizadevanja znotraj svojih škofij in na ravni škofovske konference.

Duhovniki
Škofje so pri izvrševanju svoje škofovske službe poklicani biti »pastirji duš in očetje«, kar se po papeževih besedah mora najprej uresničevati v odnosu do njihovih najtesnejših sodelavcev, torej duhovnikov. Za njih je namreč pomembno, da jih škofje vodijo s jasnostjo in močjo, a tudi in predvsem s sočutjem in nežnostjo. »Kot škofje se moramo vedno zgledovati po Jezusu, ki je vedno osebno skrbel za apostole, z njimi preživljal čas in bil rad v njihovi družbi,« izpostavi papež in kenijske škofe opogumi, naj spoznajo svoje duhovnike in jim prisluhnejo.

Posvečene osebe
Sveti oče ne pozabi na posvečene osebe ter izrazi upanje, da v tem letu posvečenega življenja doživljajo veselje, ko svoje življenje usmerjajo h Kristusu. Škofje naj okrepijo vezi ljubezni in cerkvenega občestva z ustanovami posvečenega življenja v Keniji. »Veliko več je narejenega v slavo Božjega imena, ko dejavnosti potekajo v medsebojni ubranosti«.

Vztrajati na moralnih načelih
V nadaljevanju papež Frančišek spregovori o enotnem in nesebičnem prizadevanju številnih katoličanov v Keniji. Cerkev je namreč poklicana nuditi upanje v širši kulturi, in to upanje, ki temelji na njenem darežljivem pričevanju o novem življenju, ki ga obljublja Kristus v evangeliju. Papež pripomni, da »Cerkev, ne da bi se želela vmešavati v posvetne zadeve, mora vztrajati na moralnih načelih, ki pospešujejo skupno dobro in izgrajujejo družbo kot celoto«. Cerkev mora zavzeti preroško mesto v zagovarjanju revnih in nasprotovanju korupciji in zlorabi oblasti. To pa mora najprej storiti z lastnim zgledom. »Ne bojte se biti preroški glasovi!« zapiše papež. Besede zahvale izrazi tudi številnim osebam, ki delajo v cerkvenih ustanovah: šolah, univerzah, bolnišnicah, domovih za ostarele, sirotišnicah in socialnih agencijah.

Družine in mladi
Kenijski škofje so ob koncu še spodbujeni k nadaljnjemu prizadevanju za družinsko pastoralo, predvsem na področju nudenja pomoči in podpore družinam, ki se soočajo z razpadlim zakonom, nezvestobo, odvisnostjo ali nasiljem. Izpostavi tudi pomen okrepitve dela z mladimi, da bodo zmožni sprejeti trajne in vseživljenjske obveznosti, bodisi kot poročeni bodisi kot duhovniki, redovniki in redovnice.








All the contents on this site are copyrighted ©.