Kenija: Odnosi med kristjani in muslimani po napadu v Garissi

KENIJA (sreda, 15. april 2015, RV) – Odnosi med lokalnimi muslimanskimi in krščanskimi skupnostmi v Keniji so bili in so še naprej zaznamovani s sodelovanjem. Ne glede na to, kar se je 2. aprila zgodilo na univerzi v Garissi. Tako zatrjuje msgr. Joseph Alessandro, škof pomočnik v mestu, ki je bilo prizorišče tragedije.

Škof pomočnik v Garissi: Sodelovanje med kristjani in muslimani
Pravi, da so se navkljub splošnemu zaostrovanju odnosov v državi, ki je bilo posledica širjenja verskega fundamentalizma v zadnjih letih, v Garissi že dlje časa spodbujale iniciative medverskega dialoga. Katoliške šole so odprte tudi za otroke iz muslimanskih družin, humanitarna pomoč Cerkve je namenjena vsem. Kenijski škof poroča tudi, da so voditelji vrhovnega sveta kenijskih muslimanov, to je organizma, ki združuje vse muslimanske organizacije v državi, nekaj dni po atentatu obiskali škofijo in Cerkvi izrazili solidarnost. Obenem so želeli poudariti, da sami s krvavim napadom niso povezani.

Voditelji krščanskih Cerkva: Naučiti se moramo tolerirati se
Vseeno pa je med kristjani v Keniji živo prisoten občutek, da so tarča islamskega fundamentalizma. Tako navajajo voditelji kenijskih krščanskih Cerkva v skupni izjavi, objavljeni v teh dneh. Zapisali so, da je pokol v Garissi eden od mnogih primerov, ko so kenijski državljani napadeni zaradi svoje vere. Že več mesecev se je dogajalo, da so bili tarča bogoslužni kraji, nedolžni kristjani pa ubiti samo zato, ker verjamejo v Kristusa. Besedilo poroča, da so se dogajali celo poskusi, da bi kristjane izgnali iz določenih regij v državi. Pokol kristjanov v Keniji se mora končati in prenehati se morajo žalitve drugih verstev, tako poziva skupna izjava: »Naučiti se moramo tolerirati se, kakršnakoli že je naša verska pripadnost ali poreklo.«

Verski voditelji zatem še opozarjajo na odgovornost vlade v Nairobiju, ki je predmet ostrih kritik, ker ni uspela preprečiti napada. Vse kenijske družine pa spodbujajo, naj bdijo nad vzgojo mladih, da le-teh ne bi pritegnile »sirene verskega fanatizma«. Potrebno se je »odpovedati vsakemu nauku, pridiganju in propagandi konfesionalnega sovraštva«.