Sveti oče v zaporu Rebibbia: Jezusova ljubezen do nas nima meja

RIM (petek, 3. april 2015, RV) – »Jezus nas je ljubil. Jezus nas ljubi. Toda brez meja, vedno, vse do konca. Jezusova ljubezen do nas nima meja: vedno in še več, vedno in še več. Ne utrudi se ljubiti. Pri nikomer. Ljubi vse nas, vse do točke, da da življenje za nas: da, življenje da za nas; da, življenje da za vse nas, življenje da za vsakogar od nas. Vsakdo od nas lahko reče: 'Življenje je dal zame.'«

Jezus je življenje dal za vsakogar, z imenom in priimkom
Tako so se glasile papeževe besede, ko je včeraj pozno popoldne obhajal sveto mašo zadnje večerje v rimskem zaporu Rebibbia. Med homilijo je izhajal iz evangeljskega odlomka, ki opisuje Jezusa in učence med obhajanjem praznika pashe. Ta odlomek med drugim navaja besede, ki so središče tistega, kar je Jezus storil za vse nas: »Ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, je tem izkazal ljubezen do konca.« Jezus je življenje dal »zate, zame, zanj …, za vsakogar, z imenom in priimkom,« tako je poudaril papež Frančišek. Njegova ljubezen je osebna. Nikoli ne razočara, ker se Jezus ne utrudi ljubiti, tako kot se ne utrudi odpuščati in se ne utrudi objemati nas.

Jezusova ljubezen je tako velika, da je postal suženj
Sveti oče je nadaljeval, da učenci niso razumeli, zakaj jim je umil noge. V tistem času je bila ta gesta navada, saj so imeli ljudje, ki so prišli v neko hišo, noge prašne zaradi poti. Ko so vstopili, so jim noge torej umili. A tega ni storil gospodar hiše, temveč sužnji. Ta gesta je bila delo sužnjev. »Jezus kot suženj umiva naše noge, noge učencev, in zato pravi: 'Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš – tako reče Petru – a spoznal boš pozneje.'« Jezusova ljubezen je tako velika, da je postal suženj, da bi nam služil, da bi nas ozdravil, da bi nas umil.

Gospod nas umije v celoti
Cerkev želi, da duhovnik med sveto mašo na veliki četrtek v spomin na dvanajst apostolov dvanajstim osebam umije noge. »Toda v svojem srcu moramo imeti gotovost, biti moramo prepričani, da nas Gospod, ko nam umije noge, umije v celoti, očisti nas, ponovno nam da občutiti svojo ljubezen.« V Svetem pismu, je nato spomnil papež, najdemo tudi zelo lepe besede preroka Izaija: »Mar pozabi mama svojega otročiča? A tudi če bi mama pozabila svojega otročiča, jaz te ne pozabim nikdar.« Takšna je Božja ljubezen do nas.

Sveti oče je nato dejal, da bo med mašo tudi on umil noge dvanajstim osebam, dvanajstim zapornikom. A ti so predstavljali tudi preostale, v teh bratih in sestrah so bili vsi zaporniki: »Vsi tisti, ki prebivajo tukaj.« Na koncu homilije pa je papež Frančišek še zatrdil, da tudi on sam potrebuje, da ga Gospod umije. Zato je zbrane pri sveti maši prosil, naj molijo, da bi Gospod umil tudi njegovo umazanijo, da bi postal še bolj »suženj v služenju ljudem, tako kot je bil Jezus«.

Hvala za topel in prisrčen sprejem
Ko je zaključil homilijo, je papež Frančišek umil in poljubil noge šestim moškim in šestim ženskam različnih narodnosti. Tudi otroku, ki je bil v naročju svoje mame. Poleg tristotih oseb v cerkvi 'Očenaš' je sveto mašo spremljalo tudi nekaj sto zapornikov, prostovoljcev, paznikov in drugih, ki so se zbrali na notranjem dvorišču. Papež se je že takoj po svojem prihodu nekaj časa zadržal tudi med njimi. Zahvalil se jim je za topel in prisrčen sprejem ter blagoslovil njihove rožne vence ali fotografije.