Frančišek vodil obrede velikega petka. Cantalamessa: »Glejte, česa je zmožen človek!«

VATIKAN (petek, 3. april 2015, RV) – Papež Frančišek je danes popoldne v vatikanski baziliki svetega Petra vodil bogoslužje velikega petka, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu. Med bogoslužjem se je pelo poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija, odmevale so besede »Glejte les križa!«, zatem pa je bilo še čaščenje križa. Homilijo je imel, tako kot vsako leto na veliki petek, papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa. Izhajal je iz Pilatovih besed »Glejte, človek!«, izrečenih potem, ko je dal Jezusa prebičati.

»Glejte, človek!«
Jezus je v smrtnem boju vse do konca sveta v vsakem moškem in vsaki ženski, ki sta deležna enakega mučenja. Ko Jezus pravi: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili«, tega ne reče samo za tiste, ki verujejo vanj, ampak za vsakega človeka: lačnega, golega, trpinčenega, zaprtega. Cantalamessa je dejal, naj tokrat ne mislimo le na družbene, kolektivne rane kot so lakota, revščina, krivica, izkoriščanje šibkih. O tem se pogosto govori, čeprav nikoli dovolj. Obstaja nevarnost, da zapademo v abstrakcijo in govorimo samo o kategorijah in ne osebah. Pomislimo raje na trpljenje posameznikov, oseb z imenom in konkretno identiteto; na namerna mučenja vse do krvi, ki jih v tem trenutku ljudje povzročajo drugim ljudem, tudi otrokom.

»Koliko teh ''Glejte, človek!'' je na svetu!« je poudaril p. Cantalamessa. Koliko je zapornikov, ki se nahajajo v istih pogojih kot Jezus pred Pilatom: sami, vklenjeni, mučeni, na nemilost prepuščeni surovosti vojakov polnih sovraštva. Trditev »Glejte, človek!« se po besedah papeškega pridigarja ne nanaša samo na žrtve, ampak tudi na mučitelje. Pomeni tudi: »Glejte, česa je zmožen človek! Glejte, česa smo zmožni mi, ljudje!«

»Oče, odpústi jim, saj ne vedo«
Kristjani zagotovo niso edine žrtve morilskega nasilja, ki je na svetu, a ne moremo spregledati, da so v mnogih državah načrtne in najpogostejše žrtve. Jezus je učencem rekel: »Pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas umori, mislil, da opravlja bogoslužno daritev.« Morda so se te besede v zgodovini uresničile ravno v tem, današnjem času, je pripomnil Cantalamessa. Izpostavil je pogum, da se obsodi skrb zbujajočo brezbrižnost svetovnih ustanov in javnega menja do vsega, kar se danes dogaja. Tvegamo, da bomo vsi, institucije in osebe zahodnega sveta, Pilati, ki si umivajo roke.

Spomnil je na Jezusa, ki je tik pred smrtjo rekel: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Ta molitev ni bila momljajoče izgovorjena, ampak zakričana sredi velikega sovraštva. Verjamemo, da je njegova zadnja molitev na križu bila uslišana in da je bilo torej tistim, ki so Jezusa križali, odpuščeno. Niso namreč vedeli, da na križ pribijajo Mesijo in Sina Božjega. Jezus, namesto da bi jih obtožil, jih celo brani.

Njegov zgled od učencev zahteva neskončno velikodušnost, je zatrdil Cantalamessa. Odpuščati z enako veličino duha ne pomeni samo prevzeti negativno držo, s katero se odpove želeti hudo tistemu, ki povzroča hudo; odpuščanje se mora spremeniti v pozitivno voljo in mu storiti dobro, če ne drugače, z molitvijo zanj. »Molite za tiste, ki vas preganjajo,« je dejal Jezus. P. Cantalamessa je homilijo sklenil z mislijo, da pravi Kristusovi mučenci ne umrejo s stisnjenimi pestmi, ampak z dlanmi, sklenjenimi v molitev.