Papež Frančišek bo popoldne odšel v rimski zapor Rebibbia

VATIKAN (četrtek, 2. april 2015, RV) – Danes popoldne bo papež Frančišek odšel v rimski zapor Rebibbia. V cerkvi 'Očenaš' bo obhajal spomin Gospodove zadnje večerje, med katero bo umil noge nekaj tamkajšnjim zapornikom in zapornicam iz bližnjega ženskega zapora.

Pričakovanje v ustanovi je zelo veliko, je pred obiskom svetega očeta za Radio Vatikan povedala Daniela de Robert, ena izmed prostovoljk in predsednica združenja Karitasovih prostovoljcev, ki delujejo v rimskih zaporih. Svete maše zadnje večerje naj bi se udeležilo 150 zapornikov in 150 zapornic, a papeževega prihoda se veselijo tudi preostali. Je namreč močno znamenje njegove bližine do periferije, katero predstavlja zaporniški svet, znamenje pozornosti, ki lahko spremeni življenja ljudi. Poleg tega so duhovna vprašanja vidik, ki je v življenju zapornikov močneje prisoten, saj imajo več časa za premišljevanje, časa, ko so le sami s seboj.

Svetu zapora sta pozornost posvetila tudi že papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI. Prvi je obiskal svojega atentatorja, drugi pa se je srečal z zaporniki in se z njimi zaustavil v pogovoru prav tako v zaporu Rebibbia. V nauku sedanjega papeža je pogosto poudarjeno, da ne smemo soditi. Pravi, da zaporniki niso drugačni od nas, niso zlo, niso osebe, ki bi jih morali oddaljiti. Vsi smo enaki, le naše usode so drugačne, drugačne so naše izbire, drugačni so naši grehi. Ne soditi v svetu, kjer se stalno sodi – med procesom, ko si v zaporu in ko postaneš nekdanji zapornik – pa je »sporočilo, ki ogreje srce«. Obenem je tudi sporočilo za celo krščansko skupnost, ki se ne zaveda vedno, da je »obiskati tiste, ki so zaprti«, enako kot »obiskati bolne«. Tako meni prostovoljka Daniela, ki je prepričana, da bo papež Frančišek zapornikom po svojem obisku zapustil upanje; manj globoko osamljenost; morda željo, da bi se spremenili; občutek, da niso ravno poslednji na zemlji; da so moški in ženske kot ostali, da imajo pravice in dolžnosti kot drugi ljudje.