Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 1. postno nedeljo

1Mz 9,8-15
Potem je Bog rekel Noetu in njegovim sinovom: »Glejte, sklenem zavezo z vami in vašim zarodom za vami, pa tudi z vsakim živim bitjem, ki je pri vas: s pticami, z živino in z vso zverino na zemlji, ki je pri vas, sploh z vsemi živalmi na zemlji, ki so prišle iz ladje. Tako sklepam zavezo z vami, da meso ne bo več pokončano z vodami potopa. Ne bo več potopa, ki bi uničil zemljo.«

Bog je rekel: »To je znamenje zaveze, ki jo sklepam med seboj in vami in med vsakim živim bitjem, ki je pri vas, za vse prihodnje rodove. Svojo mavrico postavim v oblake in bo v znamenje zaveze med menoj in zemljo. Ko zberem oblake nad zemljo in se prikaže v oblakih mavrica, tedaj se bom spomnil svoje zaveze, ki je med menoj in vami in slehernim živim bitjem vsakršnega mesa. In ne bo več vode za potop, ki bi pokončal vse meso.

1Pt 3,18-22
Saj je tudi Kristus enkrat trpel zaradi grehov, pravični za krivične, da bi vas pripeljal k Bogu; usmrčen po mesu, oživljen pa po Duhu; v katerem je šel oznanit tudi duhovom v ječi, ki so bili nekdaj neposlušni, ko je čakala Božja potrpežljivost v Noetovih dneh, ko je pripravljal ladjo, v katero se jih je le malo, to je osem duš, rešilo po vodi; ta je podoba za krst, ki zdaj rešuje tudi vas, ne kot odstranitev madeža na mesu, ampak kot prošnja k Bogu za mirno vest po vstajenju Jezusa Kristusa. On je na Božji desnici, potem ko je šel v nebesa,  in so mu podrejeni angeli in oblasti in moči.

Mr 1,12-15
Takoj nato ga je Duh odvedel v puščavo. V puščavi je bil štirideset dni in Satan ga je skušal. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli. Ko pa je bil Janez izročen, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govoril: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!«

Razlaga cerkvenih očetov
Sveti Janez Krizostom pravi, da je »kraj skušnjav Jezusu, kakor je bil za Evo, puščava, z vso svojo samoto in ranljivostjo«. Sv. Gregor Veliki pa pravi: »Takšen pa je razvoj skušnjave: najprej je namig, zatem uživanje v tem namigu in zatem popolna privolitev.« Sveti Leon Veliki razlaga, da je »Gospod hotel prestati napad skušnjavca, da bi nas s svojo pomočjo branil ter s svojim zgledom poučil.«

Misli Benedikta XVI.
Na današnjo prvo postno nedeljo srečamo Jezusa, ki je potem, ko je prijel po Janezu Krstniku krst v reki Jordan (prim. Mr 1,9), začel prestajati skušnjave v puščavi. V čem nas lahko pouči ta dogodek? Kakor beremo v knjigi Hoja za Kristusom: »človek dokler živi, ni nikoli brez kakšne skušnjave... toda s potrpežljivostjo ter resnično ponižnostjo bomo postali močnejši od vsakega sovražnika«. S potrpežljivostjo in ponižnostjo v vsakodnevni hoji za Gospodom, se naučimo graditi naše življenje, ne več zunaj njega ali kot če ga ne bi bilo, temveč v Njem in z Njim, saj je izvir resničnega življenja. Skušnjava odstraniti Boga ter spraviti v red sami sebe in svet, računajoč le na lastne moči, je od nekdaj navzoča v človeški zgodovini.

Jezus razglaša, da »se je čas dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo« (Mr 1,15) ter oznanja, da se po Njem dogaja nekaj novega. Bog se je namreč na nepričakovan način obrnil na človeka ter mu tako na edinstven, konkreten način, poln ljubezni, postal bližnji. Bog se je učlovečil ter vstopil v človekov svet z namenom, da bi nase vzel greh, premagal zlo ter pripeljal človeka v svet Boga. Toda oznanilo spremlja zahteva po odgovoru na ta tako velik dar. Jezus namreč dodaja: »Spreobrnite se in verujte evangeliju«(Mr 1,15). To je povabilo k veri v Boga ter k vsakodnevnemu spreobračanju našega življenja po njegovi volji, da tako usmerimo k dobremu vsako naše delovanje in misel. Postni čas je ugoden čas za obnovitev ter utrditev našega odnosa z Bogom po vsakodnevni molitvi, spokornih delih ter dejanjih bratske ljubezni.