Med konzistorijem odločeno, da bo kanonizacija 17. maja

VATIKAN (sobota, 14. februar 2015, RV) – Današnji redni javni konzistorij v vatikanski baziliki je bil v drugem delu posvečen tudi kanonizaciji treh blaženih. Kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, je le-te kratko predstavil. So tri redovnice: Jeanne Émilie De Villeneuve, ustanoviteljica Kongregacije sester brezmadežnega spočetja iz Castresa; bosonoga karmeličanka Marija Križanega Jezusa (Mariam Baouardy); in Maria Alfonsina Danil Ghattas, ustanoviteljica Kongregacije sester presvetega jeruzalemskega rožnega venca. Papež Frančišek je dekrete, ki so potrdili čudeže na njihovo priprošnjo in s tem odprli pot kanonizaciji, odobril 6. decembra 2014. Za svetnice bodo razglašene 17. maja. Skupaj z njimi bo kanonizirana tudi bl. Marija Kristina brezmadežnega spočetja, o katere kanonizaciji se je odločalo med konzistorijem 20. oktobra 2014.

Bl. Jeanne Émilie De Villeneuve
Jeanne Émilie De Villeneuve je bila rojena leta 1811 v Franciji. Preko staršev je v otroštvu prejela močne vrednote. V kasnejših letih, po materini smrti, je prevzela navado, da je vse svoje stiske, veselja in odločitve zaupala Mariji. Začela se je posvečati revežem, bolnikom, zapornikom in prostitutkam, in sicer, da bi jim pokazala, da jih Bog ljubi, in da bi jim povrnila dostojanstvo.

Tudi kongregacijo, ki jo je ustanovila leta 1836, je posvetila vzgoji revnih deklic, bolnim in drugim ubogim. Svoje sestre je želela imeti predvsem tam, kjer Jezus ni bil poznan in ljubljen. Tako je skupnosti med drugim kmalu odprla v Senegalu, Gambiji in Gabonu. Po njeni smrti se je kongregacija razširila tudi v Latinski Ameriki, v zadnjih desetletjih pa se je odprla tudi prva skupnost na azijski celini, na Filipinih. Émilie je umrla zaradi kolere leta 1854. Za blaženo jo je leta 2009 razglasil zaslužni papež Benedikt XVI.

Bl. Maria Alfonsina Danil Ghattas
Maria Alfonsina Danil Ghattas (Sultaneh) se je rodila v Jeruzalemu leta 1843. Pri petnajstih letih je vstopila v samostan sester sv. Jožefa od prikazanja. Njeno poslanstvo je bilo delo z mladimi dekleti in z materami. Poučevala jih je o veri in jih povezala v bratovščine, ki v Jeruzalemu obstajajo še danes. Gojila je posebno mistično bližino z Božjo Materjo. O Marijinih prikazanjih je po navodilu duhovnega voditelja pisala dnevnik, ki je postal znan po njeni smrti. Te mistične izkušnje so jo tudi pripeljale do odločitve, da je kasneje navkljub mnogim težavam ustanovila novo sestrsko kongregacijo, posvečeno rožnemu vencu.

Maria Alfonsina je umrla leta 1927, in sicer medtem, ko je molila rožni venec. Zadnje besede, ki jih je razločno izgovorila, so bile: »…zdaj in ob naši smrtni uri.« Tudi njo je za blaženo razglasil Benedikt XVI. leta 2009.

Bl. Marija Križanega Jezusa (Mariam Baouardy)
Mariam Baouardy – to je svetno ime Marije Križanega Jezusa – se je rodila v Galileji, blizu Nazareta, leta 1846. Njeno rojstvo sta starša izprosila med romanjem v Betlehem, po tem, ko jima je predhodno umrlo že več otrok. Krščena je bila v melkitski grško-katoliški Cerkvi. Pri dveh letih je ostala sirota. Živela je pri sorodnikih, deležna ni bila nobene izobrazbe, doletele pa so jo tudi težke preizkušnje. Upreti se je morala tako zgodnji poroki kot nasilni spreobrnitvi v islam. Po teh dogodkih je doživela tudi prve mistične pojave. Mariam je bila prepričana, da ji je življenje rešila Devica Marija.

Med bivanjem v Franciji, kamor je kasneje odšla, ko se je preživljala z delom pri različnih družinah, je vstopila k bosonogim karmeličankam. Najprej je bila poslana v Indijo, kasneje pa v Betlehem, kjer je leta 1878 pri komaj 32-ih letih tudi umrla med gradnjo novega samostana. Zaznamovali sta jo predvsem velika preprostost in ponižnost. Svojih mističnih izkušenj, tudi stigem, se je sramovala in jih je poskušala skrivati pred drugimi, saj je menila, da je zaspala med molitvijo. Četudi je bila nepismena, je zlagala poezijo in s kristalno jasnostjo znala dajati teološke nasvete in razlage, kar je bilo sad njenega nenehnega dialoga s Svetim Duhom. Za blaženo jo je leta 1983 razglasil papež Janez Pavel II.