Pri papežu škofje Grške škofovske konference

VATIKAN (četrtek, 5. februar 2015, RV) – V Vatikanu se na obisku ad limina apostolorum te dni mudijo škofje Grške škofovske konference. Danes so se srečali s papežem Frančiškom. Poglejmo osrednje poudarke papeževega govora, ki je tudi njim bil izročen v branje.

Bratstvo – pomembno za Cerkev in tudi za družbo
Najprej je izpostavljena pomembna vloga bratskega občestva, ki je »nenadomestljivo tako za rast Cerkve v Grčiji kot za napredek celotne družbe«. To še posebej velja za Grčijo, ki v tem trenutku potrebuje dialog med različnimi političnimi in družbenimi komponentami, da bi lahko varovala in pospeševala skupno dobro. Papež zato grške škofe spodbudi k pogumnemu pričevanju o tem bratstvu.

Povezanost navznoter in odprtost navzven
Frančišek pojasni, da ta »diakonija bratstva« na eni strani zahteva varovanje in okrepitev kulturnih izročil in krščanskih korenin helenske družbe, po drugi strani pa terja odprtost za kulturne in duhovne vrednote, ki jih prinašajo številni migranti. »S tem, da se bodo vaše krščanske skupnosti pokazale kot zares povezane med sabo, obenem pa odprte za srečanje in sprejemanje, predvsem do najrevnejših, bodo lahko dejansko spremenile družbo, da bo ta postala skladna z evangeljskim idealom,« beremo v govoru.

Duh solidarnosti je kvas upanja
Sveti oče se dotakne tudi ekonomsko-finančne krize, ki je močno prizadela Grčijo. Škofje naj se ne utrudijo vse pozivati k »zaupanju v prihodnost«, ter se tako zoperstavljati tako imenovani »kulturi pesimizma«. »Duh solidarnosti, h kateremu je poklican vsak kristjan, da pričuje s konkretnostjo vsakdanjega življenja, predstavlja kvas upanja,« izpostavi papež. Pomembno je, da škofje ohranjajo konstruktivne odnose z državnimi oblastmi in tudi z različnimi družbenimi komponentami, da bi na ta način širili to perspektivo solidarnosti, tudi z držo dialoga in sodelovanja z drugimi evropskimi državami. Prav tako je pomembno ohranjati odnos s pravoslavnimi brati in gojiti nujno potrebno ekumensko pot, zapiše papež in doda, da je ta potrebna za prihodnost vedrosti in duhovne rodovitnosti celotnega grškega naroda.

Duhovniki, posvečene osebe in laiki
Da bi se nadaljevalo evangelizacijsko poslanstvo, k čemur je Cerkev v Grčiji poklicana, je nenadomestljiva »navzočnost velikodušnega in motiviranega klera«, nadaljuje papež Frančišek in škofe spodbudi k vlaganju v pastoralo duhovnih poklicev. Dragocen in potreben prispevek k evangeljskemu oznanilu dajejo ustanove posvečenega življenja. Tudi tem naj grški škofje posvetijo zadostno pozornost, da bi lahko nadaljevale svoje poslanstvo, predvsem na področju šolstva. Da bi poživili krščanske skupnosti, so škofje poklicani »ovrednotiti vlogo vernikov laikov«. Njihovo sodelovanje s škofi in duhovniki je »nenadomestljivo pri spoprijemanju s sedanjimi in prihodnjimi izzivi«. Pomembno je zagotavljanje ustrezne formacije ter spodbujanje cerkvenih gibanj in združenj.

Skrb za družine in starostnike
Ob koncu govora se papež dotakne še področja družine, ki je oslabljena tudi zaradi procesa sekularizacije. To zahteva zavzeto delo Cerkve glede »formacije za zakon« ter krščanske formacije novih generacij. Grški škofje ne smejo pozabiti na starostnike. Mnogi med njimi so se namreč znašli zapuščeni, kajti kultura odmetavanja se širi vsepovsod. »Ne utrudite se poudarjati z besedami in dejanji, da sta navzočnost in udeležba starostnikov v družbenem življenju nenadomestljivi za dobro pot naroda,« spodbudi papež Frančišek.