Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 4. nedeljo med letom

5Mz 18,15-20
Preroka iz tvoje srede, izmed tvojih bratov, kakor mene, ti bo obudil Gospod, tvoj Bog - njega poslušajte – saj si prav to na dan občestva prosil Gospoda, svojega Boga, ob Horebu, ko si rekel: »Naj ne poslušam več glasu Gospoda, svojega Boga, in ne gledam več tega velikega ognja, da ne umrem.« Tedaj mi je Gospod rekel: »Prav je, kar so rekli. Obudil jim bom preroka izmed njihovih bratov, kakor tebe, in položil bom svoje besede v njegova usta in govoril jim bo vse, kar mu bom zapovedal. Kdor ne bo poslušal mojih besed, ki jih bo govoril v mojem imenu, tega pokličem na odgovor. Toda prerok, ki bi se drznil v mojem imenu govoriti besedo, katere mu nisem zapovedal govoriti, ali ki bi govoril v imenu drugih bogov, ta prerok bo moral umreti.«

1Kor 7,32-35
Želim pa, da bi bili vi brez skrbi. Neporočeni skrbi za to, kar je Gospodovo, kako bi ugodil Gospodu; tisti pa, ki je poročen, skrbi za to, kar je posvetno, kako bi ugodil ženi, in je razdeljen. Tudi neporočena ženska in devica skrbi za to, kar je Gospodovo, da bi bila sveta tako po telesu kakor po duhu; tista pa, ki je poročena, skrbi za to, kar je posvetno, kako bi ugodila možu. To pa govorim v korist vas samih; ne zato, da bi vam nastavljal zanko, temveč zato, da bi mogli pošteno in nemoteno služiti Gospodu.

Mr 1,21-28
Prišli so v Kafarnáum. Takoj v soboto je šel v shodnico in učil. Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil in rekel: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pogubit? Poznam te, kdo si: Sveti, od Boga.« Jezus pa mu je zapretil: »Umolkni in pojdi iz njega!« Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj in govorili: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici Galileje.

Razlaga cerkvenih očetov
Sveti Hieronim pravi, da »nov Gospodov nauk nasproti zavisti hudega daje ljudem nasvet in upanje«, in nadaljuje, k čemur pritrjuje tudi sv. Beda: »Gospodova moč se je odločno spopadla z hudičevo oblastjo.« Sveti Janez Krizostom, sv. Ambrož ter sv. Avguštin pa pravijo: »Četudi bi demoni izpovedali Kristusa, a brez ljubezni, takšno dejanje ne bi imelo nobenega pomena.« Sv. Irenej Lyonski dodaja: »Potrebno je bilo, da je resnica sredstvo sodbe, torej ne samo zveličanje za tiste, ki verujejo, ampak tudi obsodba za tiste, ki ne verujejo, da bodo tako vsi sojeni glede na pravičnost.« Sv. Avguštin pravi: »Četudi je bila Petrova izpoved vere ista kot demonov, pa je med njima bistvena razlika. Peter je izpovedal gnan od ljubezni, medtem ko demoni iz groze.« Zato sv. Evtimij Veliki pravi: »Demoni resnico uporabljajo zgolj kot past, saj povedo resnico le zato, da bi varali.« »Zato ne smemo verjeti demonskim silam, tudi ko govore resnico«, potrdi sv. Ambrož. Atanazij k temu doda: »Jezus je demonom zapovedal naj utihnejo, ker ni hotel, da bi resnico ubila nečista usta.«

Sveti Atanazij je opomnil, da 'zapovedovati duhovom ter izganjati jih, ni človeško temveč božje delo' saj je Gospod 'odvračal od ljudi vsakršne bolezni in vse slabosti. Kdo bi še lahko potem, ko je videl njegovo moč... dvomil, da ni on Sin, Modrost in Božja moč?' Sveti Janez Krizostom je opazil, kako je Gospod 'izmenično nagovoril poslušalce ter jim storil kaj dobrega, tako, da je od čudežev prišel k besedam ter se nato ponovno vrnil od poučevanja svojega nauka k čudežem.'

Misli Benedikta XVI.
Letos pri nedeljskem bogoslužju razmišljamo ob Markovem evangeliju, katerega posebnost je tako imenovana 'mesijanska skrivnost', torej dejstvo, da Jezus ne želi, da se zunaj ozke skupine učencev trenutno razve, da je On Kristus, Božji Sin. Pri tem postane jasno, zakaj večkrat opozori tako apostole, kakor bolnike, ki jih je ozdravil, naj nikomur ne povejo, kdo je. Na primer evangeljski odlomek današnje nedelje (Mr 1,21-28) pripoveduje o človeku, ki je bil obseden z nečistim duhom. Ta je nenadoma začel vpiti: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pogubit? Poznam te, kdo si: Sveti, od Boga!« Jezus pa mu je zapretil: »Umolkni in pojdi iz njega!« In takoj je nečisti duh z močnim vpitjem šel iz njega. Jezus ni izganjal samo hudih duhov iz ljudi ter jih s tem osvobodil najhujšega suženjstva, ampak je hudim duhovom prepovedal, da bi razkrili, kdo je. Zelo je vztrajal pri tej 'skrivnosti' saj je šlo za uspeh njegovega poslanstva, od katerega je bilo odvisno naše zveličanje. Vedel je namreč, da mora biti za osvoboditev od nadvlade greha, žrtvovan na križu kot resnično velikonočno jagnje. Hudič ga je namreč skušal odvrniti od tega ter ga je hotel speljati na človeško logiko o mogočnem in uspešnem Mesiji. Kristusov križ bo hudičev propad. Zaradi tega je Jezus nenehno poučeval svoje učence, da bo moral za vstop v svojo slavo veliko trpeti, biti zavržen, obsojen in križan (prim. Lk 24,26). Trpljenje pa je namreč vključeno v njegovo poslanstvo.