Papež med jutranjo mašo: Spominjati se prvega srečanja z Jezusom

VATIKAN (petek, 30. januar 2015, RV) – Kdor se ne spominja dni svoje prve ljubezni, ne ljubi zares. Tako se je glasila ena od misli papeža Frančiška med današnjo jutranjo mašo v Domu svete Marte. Poudaril je, da mora kristjan v sebi vedno ohranjati spomin na svoje prvo srečanje s Kristusom. To ga bo spodbujalo, da bo s pogumom vere hodil naprej skozi življenje. Kristjan brez spomina na svoje prvo srečanje z Jezusom je izpraznjena oseba, duhovno nedejavna, kot so to mlačni ljudje.

Spominjati se srečanja z Jezusom
Sveti oče se je pri homiliji oprl na besede iz Pisma Hebrejcem (Heb 10,32-39), s katerimi apostol Pavel krščansko skupnost spodbuja, naj se »spominja prejšnjih dni«, v katerih je prejela »Kristusovo luč«. Še posebej se nikoli ne sme pozabiti »dan srečanja z Jezusom«, kajti to je »dan velikega veselja«, želje, da bi opravljali velike reči, je dejal papež. Poleg spomina pa prav tako ne smemo izgubiti »poguma prvih časov«, »navdušenja« in »odprtosti«, ki se rodijo iz spomina na prvo ljubezen.

Mlačni kristjani
Spomin je zelo pomemben, da ne pozabimo prejetih milosti. Kajti če bomo odgnali navdušenje, ki izvira iz spomina na prvo ljubezen, iz prve ljubezni, se po Frančiškovih besedah za kristjane pojavi velika nevarnost: mlačnost. »Mlačni kristjani. Stojijo tam, nepremični; ja, so kristjani, a so izgubili spomin na prvo ljubezen. Izgubili so navdušenje.« Prav tako so izgubili »potrpežljivost, tisto toleriranje življenjskih stvari z duhom Jezusove ljubezni«. Izgubili so tisti »nositi na ramenih težave«. To so mlačni kristjani, so v veliki nevarnosti, je pripomnil papež.

V nadaljevanju homilije je spregovoril o dveh podobah, ki predstavljata mlačne kristjane. O eni govori apostol Peter, ko spomni na pregovor, da se »pes vrne k lastnemu izbljuvku«. O drugi pa spregovori Jezus: obstajajo osebe, ki hočejo slediti evangeliju in so iz sebe pregnale demona. A ko se ta vrne s še večjo močjo, mu odprejo vrata brez opreznosti. In demon se polasti tiste hiše, očiščene in lepe. To je enako, kot če bi rekli, da se je oseba vrnila k izbljuvku hudega, ki se ga je najprej odrekla.

Spomin in upanje
»Kristjan ima ti dve merili: spomin in upanje,« je izpostavil papež Frančišek. »Obujati spomin, da ne bi izgubili tiste tako lepe izkušnje prve ljubezni, ki hrani upanje.« To upanje je mnogokrat tudi »laž«, a vendar gre naprej. Veruje, kajti upanje ne razočara pri iskanju Jezusa. »Ti dve merili sta okvir, v katerem lahko varujemo zveličanje pravičnih, ki prihaja od Gospoda«. To je zveličanje, ki ga je treba varovati, da bo – kot pravi današnji evangelij – majno gorčično seme zraslo in obrodilo svoje sadove.

Papež je ob koncu homilije dejal, da ti kristjani povzročajo bolečino – mnogi kristjani, ki so ostali na pol poti, ki jim ni uspelo na poti v srečanje z Jezusom, čeprav so s srečanjem z njim začeli. Na tej poti so »izgubili spomin na prvo ljubezen in nimajo upanja«. »Prosimo Gospoda za milost, da bi varovali darilo, dar zveličanja,« je sklenil Frančišek.