Papež udeležencem ekumenskega kolokvija: Spreobrnjenje, molitev in svetost življenja

VATIKAN (sobota, 24. januar 2015, RV) – Edinosti ni brez spreobrnjenja, molitve in svetosti življenja. Tako je zatrdil papež Frančišek, ko je danes v avdienco sprejel okoli petdeset udeležencev ekumenskega kolokvija, namenjenega redovnikom in redovnicam. Dogodek je organizirala Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja.

Pomen posvečenega življenja za edinost kristjanov
Papež je v govoru poudaril pomen posvečenega življenja za edinost kristjanov. Le-to ima namreč korenine v Kristusovi volji in skupni tradiciji nerazdeljene Cerkve. Zato je posebej poklicano k spodbujanju edinosti. Ni naključje, da so bili prav številni posvečeni moški in ženske pionirji ekumenizma. In tudi sedaj se več verskih skupnosti intenzivno posveča temu cilju. Papež Frančišek je na tem mestu omenil ekumenske skupnosti, kot sta na primer skupnosti v Taizéju ali Boseju, katerih predstavniki so bili tudi navzoči na kolokviju in današnji avdienci.

Posvečenemu življenju pripada iskanje združenosti z Bogom in edinosti znotraj bratske skupnosti. Kaže nam, da edinost ni sad naših prizadevanj, temveč je dar Svetega Duha. Razkriva pa nam tudi, da se ta edinost lahko uresniči samo, če hodimo skupaj, če se na pot bratstva podamo v ljubezni, služenju in medsebojnem sprejemanju.

Edinosti ni brez spreobrnjenja, molitve in svetosti življenja
»Edinosti ni brez spreobrnjenja.« Redovniško življenje nas spominja, da je spreobrnjenje srca v središču vsakega iskanja edinosti, torej tudi ekumenskega prizadevanja. To pomeni prositi za odpuščanje in odpustiti, truditi se medsebojno gledati v Bogu in znati se postaviti na mesto drugega. »Edinosti ni brez molitve.« Redovniško življenje je šola molitve. Ekumensko prizadevanje pa v prvi vrsti odgovarja na Jezusovo molitev in tudi temelji na molitvi. Papež Frančišek je spomnil na enega izmed pionirjev ekumenizma, p. Paula Couturierja, ki je ekumensko gibanje ter vse, ki molijo za edinost, primerjal s podobo nevidnega samostana. V njem so združeni kristjani iz različnih Cerkva, držav in celin. »Edinosti ni brez svetosti življenja.« Redovniško življenje nam pomaga ozavestiti klic, ki je namenjen vsem krščenim osebam. To je klic k svetosti življenja – edina prava pot k edinosti, kakor med drugim opozarja koncilski odlok o ekumenizmu Unitatis redintegratio: »Vsi verniki naj se zavedajo, da bodo toliko bolje pospeševali in celo izvrševali zedinjenje kristjanov, kolikor bolj bodo težili po čistem evangeljskem življenju. Čim tesnejše bo njihovo združenje z Očetom, Besedo in Svetim Duhom, tem prisrčneje in tem lažje bodo mogli poglabljati medsebojno bratstvo.«