Kardinal Parolin pred apostolskim potovanjem: Prinesti razsežnost ozdravljenja in tolažbe

VATIKAN (ponedeljek, 12. januar 2015, RV) – »Pokazati sočutje, pokazati usmiljenje do mnogih oseb, ki trpijo.« To je tema apostolskega potovanja, ki se začenja danes. Tako zatrjuje kardinal Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik, v pogovoru za L'Osservatore Romano in Vatikanski televizijski center (CTV).

Gre za drugo potovanje papeža Frančiška v Azijo. Kardinal Parolin kot dve močni točki delovanja Cerkve na azijski celini izpostavlja karitativne in humanitarne dejavnosti v okviru zdravstva in vzgoje ter dialog med verstvi. Njeno poslanstvo je sicer enako kot povsod po svetu: »Oznanjati evangelij, oznanjati veselo novico Jezusa, ki je izvir življenja in upanja za vse ljudi.« Seveda upoštevajoč okolje, v katerem se nahaja.

Cerkev na Šrilanki ima funkcijo mosta
Na Šrilanki ima po Parolinovih besedah Cerkev »funkcijo mosta«. Njeni člani so namreč pripadniki obeh poglavitnih etnij. Tako ve, kaj je v njihovih srcih in kakšna so njihova pričakovanja. Zato lahko opravlja to nalogo sprave, dialoga in sodelovanja. Šrilanka je od vedno živela harmonijo med verstvi, dodaja kardinal. Le v zadnjem obdobju so to harmonijo žal prekinile ekstremistične skupine, ki manipulirajo z javnim mnenjem in povzročajo napetosti. Vatikanski državni tajnik ob tem izraža željo, da bi medverski dialog in sodelovanje premagala te poskuse in da bi se ti temeljni vrednoti prebivalstva ohranili.

Papež Frančišek bo na Šrilanki med drugim obiskal svetišče Madhu, ki se nahaja v regiji države, kjer prevladuje tamilska etnija in kjer so se med državljansko vojno odvijali najhujši spopadi med sprtima stranema. Madhu je središče molitve, središče srečanja. Tja prihajajo tudi pripadniki drugih verstev, ne samo katoličani. V času vojne je papež Benedikt XVI. ravno zaradi te značilnosti svetišča prosil takratnega predsednika, da bi le-to ostalo nepoškodovano. Frančišek bo spomnil na vse težke dogodke, ki so se zgodili tam. A ne z namenom, da bi ponovno odprl rane, meni kardinal Parolin. Pač pa s pogledom, uprtim v prihodnost, v spravo, do katere se pride preko priznanja resnice.

Cerkev na Filipinih naj bo Cerkev v izhodu
Na Filipinih, ki so druga postaja tokratnega apostolskega potovanja, se bo papež Frančišek srečal z drugačnimi okoliščinami. Filipini so ena od dveh azijskih držav, v katerih katoličani predstavljajo večino prebivalstva. Leta 1521 bodo obhajali petstoletnico prihoda evangelija. Papežev obisk je umeščen v devetletno pripravo na to veliko praznovanje. Na Filipinih so se odvila pomenljiva srečanja za celotno Azijo. Na primer obisk Pavla VI. leta 1970, kateremu je sledilo oblikovanje Združenja azijskih škofovskih konferenc. Mnogi mladi iz sosednjih držav prihajajo študirat na filipinske katoliške univerze. Številne Filipince pa najdemo tako v drugih azijskih državah, kot v Evropi in Ameriki. Vse to Filipine na nek način postavlja v središče in poudarja potenciale evangelizacije, zatrjuje kardinal Parolin in še dodaja, da pa je vendar pomembno, da tamkajšnja Cerkev sprejme papeževo spodbudo, naj bo »Cerkev v izhodu«.

Usmiljenje in sočutje
Usmiljenje in sočutje – tema apostolskega potovanja – se nanašata na mnoge osebe, ki trpijo. Ki trpijo zaradi naravnih katastrof, zaradi krivic, kot sta revščina ali korupcija, zaradi posledic vojne. To sta usmiljenje in sočutje, ki ozdravljata. »To je torej pomen papeževe navzočnosti: prinesti razsežnost ozdravljenja in tolažbe v tiste situacije. In istočasno – ker sta usmiljenje in sočutje v tem smislu dejavna elementa – vse opozoriti, naj prispevajo, da bi tiste rane lahko bile zaceljene in tiste bolečine ublažene, ter predvsem, da bi bili preseženi povodi, ki so jih povzročili.«