S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 5. do 10. januarja 2015)

Praznik svetih treh kraljev: kažejo nam pot k Bogu
V minulem tednu je tudi v Vatikanu bil v središču verskega življenja praznik Gospodovega razglašenja. Papež Frančišek je dopoldne daroval mašo v baziliki svetega Petra. Med homilijo je tri modre z Vzhoda postavil za vzor spreobrnjenja k resnični veri, kajti verovali so v Božjo dobroto in ne v navidezni blišč moči. Predstavljajo »moške in ženske, ki iščejo Boga v verstvih in filozofijah vsega sveta: to je iskanje, ki nikoli nima konca«. Kažejo nam pot, po kateri naj hodimo v svojem življenju. Modri v Betlehemu najdejo otroka z materjo Marijo. In tu doživijo veliko skušnjavo: zavrniti to majhnost. A se otroku poklonijo in ga počastijo. Pomaga jim milost Svetega Duha, ki jih je poklicala po zvezdi in jih vodila po poti, sedaj pa jim pomaga »vstopiti v skrivnost«. »Vodeni s Svetim Duhom, pridejo do spoznanja, da so Božja merila zelo drugačna od človeških, da se Bog ne kaže v moči tega sveta, ampak se nam razodeva v ponižnosti svoje ljubezni,« je dejal papež Frančišek. »Jaslice nam kažejo drugačno pot od tiste, po kateri hrepeni posvetna miselnost. To je pot ponižanja Boga, njegova slava, skrita v betlehemskih jaslih, v križu na kalvariji, v bratu in sestri, ki trpita.«

Sveto pismo – zvezda, ki vodi k Jezusu
O treh modrih, ki so prišli z Vzhoda, da bi počastili novorojeno Dete, je papež na sam praznik spregovoril tudi v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovo češčenje. »Kot za modre, tako tudi za nas iskanje Boga pomeni hoditi, usmeriti se v nebo ter v vidnem znamenju zvezde videti nevidnega Boga, ki govori našemu srcu. Zvezda, ki lahko vodi vsakega človeka k Jezusu, je Božja beseda. Božja beseda je luč, ki usmerja našo pot, hrani našo vero in jo oživlja.« Božja beseda stalno prenavlja naša srca in naše skupnosti.

Sredina splošna avdienca posvečena materam
»V družini je mati. Vsaka človeška oseba dolguje življenje materi.« Tako je dejal papež Frančišek med prvo katehezo v tem letu. Posvetil jo je materam. »Matere so najmočnejši protistrup za širjenje egoističnega individualizma.« Individuum pomeni to, kar se ne more razdeliti. Matere pa se »razdelijo«, najprej takrat, ko v sebi nosijo otroka, da bi ga dale na svet in ga vzgojile. »Matere so tiste, ki najbolj sovražijo vojne, saj ubijajo njihove otroke … One pričujejo o lepoti življenja … Družba brez mater bi bila nečloveška družba, kajti matere znajo vedno, tudi v najtežjih trenutkih, pričevati o nežnosti, predanosti in moralni moči.« V prve molitve in dejanja, ki se jih nauči otrok, je vrisana vrednost vere za človekovo življenje. To je sporočilo, ki ga verne matere znajo posredovati brez večjih pojasnjevanj; zametek vere je v teh prvih dragocenih trenutkih. Brez mater ne bi bilo novih vernikov in tudi vera bi izgubila velik del svoje preproste in globoke topline.

Pet let po potresu na Haitiju
Včeraj pa se je sveti oče sestal z udeleženci konference o Haitiju. Ta je potekala ob peti obletnici potresa, ki je uničil velik del države in terjal številna življenja. Papež je izpostavil pomembno vlogo pomoči za rekonstrukcijo države, v kateri je Cerkev vsa leta aktivno sodelovala. A opraviti bo treba še veliko dela. Pri tem je izpostavil tri pomembne temelje: človeško osebo, cerkveno občestvo in pomembnost Cerkve na Haitiju. »Ni prave rekonstrukcije države brez rekonstrukcije osebe v njeni polnosti,« je med drugim povedal papež. To pomeni takšno delovanje, da bo vsaka oseba na Haitiju imela vse potrebno z materialnega vidika, obenem pa, da bo lahko živela svojo svobodo, odgovornosti ter svoje duhovno in versko življenje. »Človeška oseba ima transcendentno obzorje, ki ji je lastno; in Cerkev kot prva ne sme zakrivati tega obzorja, katerega cilj je srečanje z Bogom.« Zato si v tej fazi rekonstrukcije »humanitarna in pastoralna dejavnost nista konkurenčni, ampak komplementarni«, druga drugo potrebujeta.

Papeževi homiliji v Sveti Marti: o ljubezni in svobodi
V minulem tednu je papež Frančišek imel prvi dve jutranji maši v kapeli Doma svete Marte. V četrtek je spregovoril o Božji ljubezni: »Bog je ljubezen. In samo po poti ljubezni lahko spoznaš Boga.« Spomnil je na dve najpomembnejši zapovedi: »Najpomembnejša je ljubiti Boga, kajti On je ljubezen. Druga pa je ljubiti bližnjega. Da pa bi prispeli do prve, se moramo povzpeti po stopnicah druge. Torej preko ljubezni do bližnjega prispemo do spoznanja Boga, ki je ljubezen.« Zato torej moramo ljubiti drug drugega: ker je ljubezen od Boga in kdor ljubi, je rojen iz Boga, je zatrdil papež in ponovno pripomnil: da bi poznali Boga, je treba ljubiti. »Kdor ljubi, pozna Boga. Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen.«

Ljubezen je bila prav tako v središču petkove jutranje homilije. A tokrat jo je papež navezal na svobodo. »Ko srce otrdi, ni svobodno. In če ni svobodno, pomeni da ne ljubi … Popolna ljubezen strah prežene. Kdor se boji, ni popoln v ljubezni. Ni svoboden.« Vedno se boji, da se bo zgodilo kaj bolečega ali žalostnega, da se mu bo v življenju zgodilo kaj slabega ali bo ogroženo njegovo večno življenje. Mnogo si domišlja, ker ne ljubi. »Kdor ne ljubi, ni svoboden … Lahko opraviš tisoč tečajev kateheze, tisoč tečajev duhovnosti, tisoč tečajem joge, zena in vseh teh reči. A vse to ti ne bo nikoli moglo dati svobode otroka. Samo Sveti Duh lahko spodbudi tvoje srce, da bo reklo 'Oče'. Samo Sveti Duh je zmožen pregnati, zlomiti to otrdelost srca in narediti srce, ki je … mehko … poslušno Gospodu. Poslušno svobodi ljubezni.«