Cerkev na Filipinih, 2. del: prednostne naloge pastorale

FILIPINI (sobota, 10. januar 2015, RV) – Včeraj smo predstavili značilnosti in nekatera področja delovanja Cerkve na Filipinih. Danes se zaustavljamo ob njenih aktualnih prednostnih nalogah.

Cerkev na Filipinih, 2. del
Nove pastoralne prioritete
Med izzivi, ki odločilno vplivajo na pastoralno delovanje Cerkve na Filipinih danes, je na prvem mestu globalizacija. Ta je namreč povod, da so najrevnejši potisnjeni še bolj na obrobje. Cerkev si zato zlasti med revnimi v zadnjih letih prizadeva za novo evangelizacijo. Na podlagi tega in drugega izziva, ki je spodbujanje kulture miru, je za svoje pastoralne prioritete izbrala sledeče: poglobitev vere; vključitev vseh vernikov v življenje Cerkve; formacija laikov; okrepitev družine; mladi; prenova formacije klera; zanimanje za ekološke probleme; medverski dialog; misijoni ad gentes. Pomembno vlogo pri teh nalogah imajo katoliške šole, ki v središče postavljajo celostno formacijo osebe.

Obstaja še en izziv, ki določa pastoralno delovanje Cerkve na Filipinih. To je poplava evangelijskih sekt ameriškega izvora, ki so se v zadnjih desetletjih razširile zlasti na mestnih periferijah. Poleg katoličanov sta med kristjani v državi sicer najštevilčnejši skupnost Neodvisna filipinska cerkev (Iglesia Filippina Independiente), ustanovljena leta 1902, in skupnost, ki se imenuje Iglesia ni Cristo in ki je pogosto zelo protikatoliško usmerjena. Na širjenje teh skupnosti in drugih verskih gibanj je Cerkev odgovorila z iskanjem novih oblik in načinov krepitve vere katoličanov. V skladu s tem je na primer spodbudila razvoj karizmatičnih gibanj (El Shaddai), ki so zvesta katoliškemu nauku.

Dialog z muslimani
Prav posebno poglavje pa zadeva odnose med kristjani in muslimani. Muslimanska manjšina na Filipinih šteje okoli 10 milijonov in prebiva večinoma na jugu države. Obstajajo gibanja, ki si prizadevajo za neodvisnost manjšine in so zato že leta v sporu z vlado. V tem delikatnem kontekstu Cerkev predlaga izziv dialoga. Med drugim je ustanovila organizacijo (Bishop Ulama Conference), ki povezuje katoliške škofe in islamske verske voditelje. Njihov cilj je skupno prizadevanje za mir in spravo. In sicer preko pogovora in učenja življenja dialoga, od otrok do mladih in univerzitetnih študentov, pripadnikov islama in krščanstva. Isti cilj, to je širiti duha in kulturo dialoga, sprave in miru med novimi generacijami, ima tudi gibanje Silsilah, ki obstaja že 25 let. Le-to vsako leto organizira tako imenovano »vas harmonije«, kjer se zberejo mladi iz celotne države.

Posnemati Kristusa
Med prednostnimi nalogami za filipinske duhovnike pa je sodeč po nedavnem pismu predsednika škofovske konference »posnemati Kristusa«. To vabilo je msgr. Socrates B. Villegas zapisal v pismu, ki ga je namenil udeležencem srečanja škofijskih duhovnikov v Manili. Le-to je bilo organizirano kot priprava na skorajšnji obisk papeža Frančiška. Tema je bila posvečena revnim, ki so še posebej pri srcu svetemu očetu in katerim bo v Cerkvi na Filipinih namenjeno prihodnje leto. Osrednje mesto v Villegasovem pismu so imele besede o duhovniškem poslanstvu. Duhovnik naj bi vodil z zgledom in ne pridiganjem. Če je osredotočen na posnemanje Kristusa in ne na postavljanje cen za prejem zakramentov, bo prišlo do prenove, je prepričan predsednik Filipinske škofovske konference. Pismo je tako sklenil z besedami: »Glejmo Jezusa in bodimo kot On. To je naša edina dolžnost: biti Jezus in podarjati Jezusa, ki je naš edini zaklad.«