Cerkev na Šrilanki, 3. del: pobude v pričakovanju papeža

ŠRILANKA (četrtek, 8. januar 2015, RV) – Tiskovni predstavnik Svetega sedeža je včeraj predstavil program apostolskega potovanja, katerega prva postaja bo na Šrilanki. Papež bo na otoku med 13. in 15. januarjem. V času, ko pričakuje prihod Petrovega naslednika, je tamkajšnja Cerkev spodbudila iniciative, s pomočjo katerih so se verniki pripravljali na njegov sprejem.

Cerkev na Šrilanki, 3. del
100-dnevna duhovna priprava
Ena od pobud je bila 100-dnevna globoka duhovna priprava. Del le-te so bile svete maše, molitvena bdenja, posebna molitev, napisana prav za to priložnost, in češčenje z otroki v katoliških šolah ter župnijah. Vsak vernik je bil tudi povabljen, da bi v tem času opravil vsaj eno konkretno dobro delo, in sicer v spokorniški drži in zavedanju usmiljenja ter sočutja do bližnjega. Iniciativo je spodbudila katoliška Cerkev na Šrilanki. Na njenem začetku je šrilanški škof Fidelis Lionel Emmanuel Fernando poudaril, da je obenem potrebna tudi duhovna priprava na kanonizacijo bl. Jožefa Vaza, katerega bo papež Frančišek za svetnika razglasil med sveto mašo 14. januarja.

Blaženi Jožef Vaz
Bl. Jožef Vaz je spodbujal mir in spravo v trenutkih, ki so bili za Šrilanko kritični. Velja za »apostola« Šrilanke. Rojen je bil leta 1651 v Indiji. Kmalu zatem, ko je postal duhovnik v redu oratorijancev, je odšel v misijone na Šrilanko. V tistem času so nizozemski kalvinci nasilno preganjali katoličane. Vaz je med preganjano skupnostjo osnoval kar 15 cerkva in 400 kapel. Dragocen je tudi njegov prevod evangelija v singalščino in tamilščino. Umrl je 16. januarja 1711. Za blaženega ga je razglasil papež Janez Pavel II. leta 1995.

Ekološke torbe iz jute
Neka druga pobuda, povezana s papežem Frančiškom, se odvija na skoraj 2000 metrih nadmorske višine. V najvišje ležečem šrilanškem kraju Nuwara Eliya se je med redovnicami, sestrami Dobrega pastirja, porodila zamisel, da ustanovijo delavnico, kjer izdelujejo torbe iz jute. Poleg možnosti zaposlitve, ki so jo sestre dale šestnajstim dekletom, je v ozadju iniciative še želja omejiti razširjeno uporabo plastičnih izdelkov, torej ekološki povod, ki je zelo blizu svetemu očetu.

Hiše za revne
Sestre Dobrega pastirja pa imajo še en projekt, s katerim želijo pripomoči k razvoju lokalne skupnosti. Rade bi zgradile hiše za revne. Mnoge osebe na periferiji mesta živijo v zasilnih prebivališčih, sestavljenih samo iz štirih lesenih desk. 160 teh prebivališč, ki so bila v najslabšem stanju, so sestre v zadnjih petih letih že preoblikovale v primernejše nastanitve. Pri financiranju so pomagale tudi same družine, katerim so le-ta namenjena. Vzpostavljen je bil sistem skupin, sestavljenih iz dvanajstih družin. Vsaka skupina je morala vsak mesec prihraniti vnaprej določeno vsoto, katero je nato prispevala za gradnjo. In to vse dokler ni bila končana gradnja dvanajstih hiš. Predstojnica tamkajšnjega samostana sester Dobrega pastirja pri tem poudarja, da projekt ni namenjen pomoči izključno katoliškim družinam, ampak vsem.