Papež Frančišek vse povabil, da trikrat pozdravijo Marijo: Sveta Božja Mati

VATIKAN (četrtek, 1. januar 2015, RV) – »Danes se vračajo v spomin besede, s katerimi je Elizabeta izrekla svoj blagoslov na Sveto Devico: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda?« (Lk 1,42-43). Ta blagoslov je nadaljevanje duhovniškega blagoslova, ki ga je Bog naročil Mojzesu, naj ga prenese na Arona in na vse ljudstvo: 'Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.' (4Mz 6,24-26). Ko namreč obhajamo slovesen praznik Svete Marije, Svete Božje Matere, nas Cerkev spominja, da je bila Marija prva, kateri je bil namenjen ta blagoslov. V njej je ta uresničen, saj ni nobeno ustvarjeno bitje videlo svetiti nad sabo Božje obličje, razen Marija, ki je dala človeško obličje večni Besedi, da ga morejo vsi zreti.« Tako je papež Frančišek začel homilijo na današnji praznik Marije, Božje Matere, v baziliki sv. Petra v Rimu.

Poleg tega, da lahko zremo Božje obličje, ga lahko tudi hvalimo in slavimo, kakor pastirji, ki so se iz Betlehema, potem ko so videli Dete in njegovo mlado mamo, vračali z zahvalno pesmijo (prim. Lk 2,16). Skupaj sta bila, kot sta bila skupaj na Kalvariji, saj sta Kristus in njegova Mati neločljiva. Med njima obstaja zelo tesen odnos, kakor med vsakim sinom in njegovo materjo. 'Kristusovo meso, ki je stožer našega zveličanja' (Tertulijan), je bilo stkano v Marijini maternici (prim. Ps 139). Ta neločljivost dobi pomen tudi v dejstvu, da je Marija, ki je bila v naprej izbrana, da bo Odrešenikova Mati, delila z njim vse njegovo poslanstvo ter ostala ob sinu vse do konca na Kalvariji.

Marija je z Jezusom tako povezana zato, ker je od Njega prejela spoznanje srca, spoznanje vere, ki jo je hranila materinska izkušnja in tesna povezanost s svojim Sinom. Sveta Devica je žena vere, ki je napravila v svojem srcu, v svojih načrtih, prostor za Boga. Ona je vernica, ki je bila sposobna doumeti v daru Sina, prihod tiste 'polnosti časov' (Gal 4,4), v kateri je Bog, ki je izbral ponižno pot človeškega bivanja, osebno vstopil v kolesnico zgodovine zveličanja. Zato ne moremo razumeti Jezusa brez njegove Matere.

Prav tako neločljiva sta Kristus in Cerkev, saj sta Cerkev in Marija vedno skupaj, zato skrivnost žene v Cerkvi.  Saj ne moremo razumeti zveličanja, ki ga je storil Jezus, ne da bi vzeli v ozir materinstvo Cerkve. Ločiti Jezusa od Cerkve, bi pomenilo uvesti 'absurdno dvojnost' kakor je to zapisal blaženi Pavel VI. (prim. Esort. ap. Evangelii nuntiandi, 16). Nemogoče je »ljubiti Kristusa in ne tudi Cerkve, poslušati Kristusa in ne tudi Cerkve, pripadati Kristusu, a zunaj Cerkve (prav tam). Prav za prav je ravno Cerkev, velika Božja družina, ki nas vodi h Kristusu. Naša vera ni nek abstrakten nauk ali filozofija, temveč je vitalen in poln odnos z osebo, Jezusom Kristusom, edinorojenim Božjim Sinom, ki je postal človek, umrl in vstal, da bi nas odrešil ter je med nami živ. Kje ga lahko srečamo? Srečamo ga v Sveti hierarhični materi Cerkvi. Cerkev je, ki danes pravi: »Glejte Jagnje Božje« in Cerkev je, ki ga oznanja. V Cerkvi Jezus nadaljuje z izvrševanjem svojih dejanj milosti, ki so zakramenti.

To delovanje in poslanstvo Cerkve namreč izraža njeno materinstvo. Ona je kot mati, ki z nežnostjo varuje Jezusa in ga podarja vsem z veseljem in velikodušnostjo. Nobeno razodevanje Kristusa, pa naj bo še tako mistično, ne more biti ločeno od mesa in krvi Cerkve, konkretne zgodovinske uresničitve Kristusovega Telesa. Brez Cerkve bi bil Jezus Kristus skrčen na idejo, moralo, čustvo. Brez Cerkve bi bil naš odnos s Kristusom v oblasti naše domišljije, naših razlag, našega razpoloženja.

Dragi bratje in sestre! Jezus Kristus je blagoslov za vsakega človeka in za vse človeštvo. Ko nam Cerkev daje Kristusa, nam podarja polnost Gospodovega blagoslova. Poslanstvo Božjega ljudstva je ravno v tem, da izžareva na vsa ljudstva blagoslov Boga, ki se je učlovečil v Jezusu Kristusu. In Marija, prva in popolna Jezusova učenka, prva popolna vernica, zgled Cerkvi na poti, je tista, ki je začela pot materinstva Cerkve in ki vedno podpira njeno materinsko poslanstvo namenjeno vsem ljudem. Njeno modro in materinsko pričevanje vse od začetka spremlja Cerkev na poti. Ona, Božja Mati, je tudi Mati Cerkve in po Cerkvi je tudi Mati vseh ljudi in vseh ljudstev.

Naj ta blaga in skrbna Mati izprosi od Gospoda blagoslov za vso človeško družino. Še posebej pa danes, na Svetovni dan miru, kličimo njeno priprošnjo, naj nam Gospod 'da mir v teh naših dneh, mir v srcih, mir v družinah, mir med narodi. Letos se sporočilo za Svetovni dan miru glasi: 'Ne več sužnji, ampak bratje'. Vsi smo poklicani, da bi bili svobodni, vsi da bili bratje in da bi vsak glede na svojo odgovornost se boril proti sodobnim oblikam sužnosti. Vsa ljudstva, vse kulture in vse vere, združimo svoje moči! Naj nas vodi in podpira On, ki je, da bi po njem postali bratje, bil nam vsem služabnik.

Glejmo in zrimo Marijo, Sveto Božjo Mater. Predlagam vam, da jo skupaj pozdravimo. Kakor so v Efezu na vhodu v  cerkev ljudje vpili: Sveta Božja Mati. Pripovedujejo, ne vem, če je to res, so ti ljudje imeli v rokah palice, da bi škofje razumeli, kaj bi se zgodilo, če je ne bi razglasili za Sveto Božjo Mater.

Vstanimo in jo pozdravimo: Sveta Božja Mati, Sveta Božja Mati, Sveta Božja Mati.