Papež Frančišek in leto 2014: Maj in junij

VATIKAN (ponedeljek, 29. december 2014, RV) – Papež Frančišek in leto 2014: drugo leto pontifikata, pet mednarodnih apostolskih potovanj, štirje apostolski obiski v Italiji, skoraj dva milijona vernikov na 43 sredinih splošnih avdiencah, jutranje svete maše, izredna sinoda o družini …: Maj in junij

Maj: švicarski gardisti, Sveta dežela – Jordanija, Palestina, Izrael
V Cerkvi obstajajo osebe, ki hodijo za Jezusom zaradi nečimrnosti, želje po oblasti in denarju; kristjan, ki ne pričuje, postane sterilen; milost je pomembnejša kot vsa birokracija; kristjan brez veselja ni kristjan: tako se glasi nekaj poudarkov iz jutranjih homilij papeža Frančiška v mesecu maju.

2. maja se je papež Frančišek sestal s Svetom za ekonomijo, ki je bil ustanovljen februarja skupaj s Tajništvom za ekonomijo in Uradom za splošno revizijo z motu proprijem Fidelis dispensator et prudens. Ta dokument izpostavlja pomembno poslanstvo Cerkve: zavedanje, da je odgovornost Cerkve varovati in pazljivo upravljati z lastnimi dobrinami v luči svojega poslanstva evangelizacije in s posebno pozornostjo do oseb v stiski.

6. maj je poseben dan za švicarske gardiste. Je obletnica napada na Rim, ki se je zgodil leta 1527, med katerim so prav švicarski gardisti z junaškimi dejanji branili Cerkev in papeža, pri čemer jih je veliko izgubilo življenje. Ob tej priložnosti jih je papež med avdienco spomnil na njihovo uniformo, ki je letos praznovala stoletnico. Je zelo sugestivna in privlači pozornost ljudi. A za njo je konkretna oseba, je opozoril papež. Tisti, ki jo nosi, mora na ljudi napraviti vtis s prijaznostjo, s sprejemajočim duhom in z držo ljubezni do vseh.

»Nikoli se ne utrudite biti usmiljeni.« Tako je papež Frančišek nagovoril trinajst diakonov iz rimskih semenišč v baziliki sv. Petra, preden jih je posvetil v duhovnike: »Vedno imejte pred očmi zgled Dobrega Pastirja, ki ni prišel da bi mu stregli, ampak da bi on stregel, ki je prišel iskat in reševat, kar je bilo izgubljeno.«

Maja je papež Frančišek napisal posebno sporočilo za 103. zasedanje Mednarodne organizacije dela (ILO). V ospredje je postavil dostojanstvo človeškega dela, problem brezposelnosti, pojav množične migracije ter ob tem pozval k solidarnosti.

Od 24. do 26. maja je bil papež Frančišek na romanju v Sveti deželi. To je bilo njegovo 2. mednarodno apostolsko potovanje. Potekalo je pod geslom: Da bi bili vsi eno. V Jordaniji, v Amanu, je med drugim daroval sveto mašo, med katero je okoli 1400 otrok prejelo prvo obhajilo. V Betaniji onkraj Jordana, kraju Jezusovega krsta, pa se je srečal s približno 600 begunci in mladimi invalidi. Tam se je zahvalil jordanski oblasti in narodu za velikodušen sprejem velikega števila beguncev, ki prihajajo iz Sirije in Iraka. Obenem je pozval k miru: »Naj se neha nasilje in se spoštuje humanitarno pravo, s tem da se zagotovi nujna pomoč trpečemu prebivalstvu!«

V Palestini je papež daroval sveto mašo, in sicer na Trgu jasli pred baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu. Otrok Jezus, je dejal papež Frančišek, je »znamenje Božje nežnosti in njegove navzočnosti v svetu«. Otroci so znamenje še danes: znamenje upanja, znamenje življenja in tudi »diagnostično znamenje«, ki pomaga razumeti zdravstveno stanje neke družine, družbe in celega sveta. Kadar so sprejeti, ljubljeni, zaščiteni, je družina zdrava, družba boljša in svet bolj človeški. Papež je v Betlehemu izrekel tudi povabilo: »Na tem kraju, kjer se je rodil Knez miru, želim povabiti vas, gospod predsednik Mahmud Abbas in tudi gospoda Shimona Peresa, da skupaj dvigamo k Bogu gorečo molitev in prosimo Boga za dar miru. Za to molitveno srečanje ponujam svoj dom v Vatikanu.«

Tretja država, ki jo je papež obiskal med romanjem v Sveti deželi, je bila Izrael. V Jeruzalemu se je odvil osrednji dogodek apostolskega potovanja: srečanje z ekumenskim patriarhom Bartolomejem. Poleg zasebnega pogovora sta se udeležila skupne molitve na Božjem grobu in pa ekumenskega bogoslužja. »Izjemna milost je biti tukaj združeni v molitvi,« je zatrdil papež. Nadaljeval je, da seveda ni mogoče zanikati razdelitev, ki še vedno obstajajo med Jezusovimi učenci. Pa vendar je petdeset let po objemu Pavla VI. in Atenagore mogoče priznati, s hvaležnostjo in začudenjem, da so na pobudo Svetega Duha bili narejeni pomembni koraki k edinosti. V Jeruzalemu se je papež med drugim srečal še z velikim muftijem; molil je ob zidu objokovanja; se srečal z dvema vrhovnima rabinoma Izraela; šel je na vrt Getsemani na Oljski gori; daroval je mašo v dvorani zadnje večerje ter obiskal spominski muzej Yad Vashem. V muzejski knjigi spominov je pustil zapis: »S sramoto tistega, kar je človek, ustvarjen po podobi in podobnosti Boga, bil zmožen narediti; s sramoto človeka, ki se je naredil za gospodarja zla; s sramoto tistega, kar je človek, ki se je imel za boga in je sam zase žrtvoval svoje brate. Nikoli več, nikoli več! Frančišek.«

Junij: srečanje za mir v Sveti deželi, kateheze o Cerkvi, Cassano all'Jonio
Med jutranjimi svetimi mašami je junija papež Frančišek med drugim dejal: zvestoba, vztrajnost in rodovitnost so tri lastnosti vsakega pristnega krščanskega zakona; realizem, doslednost in posinovljenje so trije kriteriji za preseganje konfliktov med nami; blagri so osebna izkaznica krščanskega življenja; edini sodnik je Bog.

V začetku junija se je papež udeležil 37. nacionalnega srečanja Prenove v Duhu, ki je potekalo na olimpijskem stadionu v Rimu: »Ko pomislim na vas, karizmatiki, pomislim na velik orkester, kjer so vsi inštrumenti različni, prav tako tudi glasovi, vendar pa so vsi potrebni za glasbeno harmonijo. Tako kot v orkestru, tudi v Prenovi nihče ne sme misliti, da je pomembnejši ali večji od drugega. Vi, tako kot vsa Cerkev, imate enega samega voditelja, enega samega Gospoda: Gospoda Jezusa.«

Na binkoštno nedeljo, 8. junija, so se v vatikanskih vrtovih na molitvenem srečanju za mir v Sveti deželi zbrali izraelski predsednik Shimon Peres, palestinski predsednik Mahmud Abbas, ekumenski patriarh Bartolomej in papež Frančišek. Molitev, ki so se je udeležili kristjani, judje in muslimani, je potekala v različnih jezikih in bila sestavljena iz treh delov, namenjenih molitvi s strani vseh treh verskih skupnosti. Vsak del je bil sestavljen iz hvalnice Bogu za dar stvarstva, prošnje za odpuščanje in prošnje za dar miru v Sveti deželi.

15. junija je odšel v rimsko četrt Trastevere, kjer je pozdravil skupnost sv. Egidija. Le-ta posebno pozornost namenja revnim in odrinjenim na rob družbe: »Vi ste prijatelji teh, ki nimajo hiše, prijatelji invalidov, migrantov. Vaša skupnost jih skrbno sprejema in kaže, da je tujec naš brat, ki ga je treba prepoznati in mu pomagati.«

Junija je bila objavljena poslanica papeža Frančiška za 88. svetovni misijonski dan. Ta dan, kot piše na začetku dokumenta, je »slovesnost milosti in veselja«. Junija je papež med sredinimi splošnimi avdiencami začel tudi nov sklop katehez. Posvetil jih je Cerkvi. Na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi, je papež Frančišek pred baziliko sv. Janeza v Lateranu daroval mašo. Sledila je procesija z Najsvetejšim do bazilike Marije Velike, kjer je zbranim podelil blagoslov.

21. junija je papež obiskal škofijo Cassano all'Jonio na jugu Italije. Posebej se je srečal z zaporniki, z bolniki in duhovniki, daroval pa je tudi sveto mašo. Zapornikom je zaželel, naj ta čas ne doživljajo kot izgubo časa, ampak kot dragocen čas, kjer bodo prosili Boga in od njega prejeli milost. Tako bodo najprej izboljšali sami sebe in obenem skupnost, kajti, v dobrem in slabem, naša dejanja vplivajo na druge in na vso človeško družino.

V dneh okoli praznika sv. Petra in Pavla je bila v Vatikanu na obisku delegacija carigrajskega ekumenskega patriarhata. Papež je med avdienco poudaril, da je edinost Božji dar, iz katerega črpamo milost vsakokrat, ko v moči Svetega Duha gledamo drug na drugega z očmi vere, se prepoznavamo takšni kot smo v Božjem načrtu, v načrtu njegove večne volje, in ne takšni, kakršni smo postali zaradi zgodovinskih posledic naših grehov.