Papež Frančišek in leto 2014: Marec in april

VATIKAN (sobota, 27. december 2014, RV) – Papež Frančišek in leto 2014: drugo leto pontifikata, pet mednarodnih apostolskih potovanj, štirje apostolski obiski v Italiji, skoraj dva milijona vernikov na 43 sredinih splošnih avdiencah, jutranje svete maše, izredna sinoda o družini …: Marec in april

Marec: postni čas, sv. Jožef, delo in dostojanstvo, spreobrnjenje
Pred postnim časom, ki se je letos začel 5. marca, je papež Frančišek vernike povabil: »To je pot spreobrnjenja, boja proti zlu z orožjem molitve, posta in usmiljenja. Človeštvo potrebuje pravičnost, spravo, mir in to bo imelo samo, če se bo z vsem srcem vrnilo k Bogu, ki je njihov izvir.« Med mašo v cerkvi sv. Sabine na pepelnično sredo pa je papež dodal še: »Postni čas nas kliče, da 'se zdrznemo', da se zavemo, da smo ustvarjena bitja, da nismo mi Bog.«

Od 9. do 14. marca je bil papež skupaj s člani rimske kurije na postnih duhovnih vajah v kraju Ariccia blizu Rima. Meditacije na temo očiščevanja srca je zanje pripravil msgr. Angelo De Donatis, sicer župnik ene rimskih župnij.

13. marca je minilo natanko eno leto od izvolitve papeža Frančiška. Ena izmed značilnosti sedanjega pontifikata je, da sveti oče vernike vedno znova prosi, naj molimo zanj: »Molite zame.«

Med poudarki jutranjih homilij v mesecu marcu so bili sledeči: tri značilnosti krščanskega stila so ponižnost, blagost in velikodušnost; z držo kesanja smo bolj zmožni biti usmiljeni; postni čas je čas za popravilo življenja; Bog ne zna delati drugega kakor ljubiti.

Sredi marca je sveti oče obiskal rimsko župnijo Marije molitve. Tam se je srečal z bolniki in invalidi, otroki in mladimi, družinami in neokatehumeni. Papež je tudi spovedal nekaj vernikov. Med homilijo pa je izpostavil dve Gospodovi milosti, za kateri moramo prositi: milost poslušanja in milost očiščenja oči: »Vedno si zapomnite: poslušati Jezusa, da bi postali močnejši v veri; gledati Jezusa, da bi pripravili oči za zrenje njegovega obličja.«

Na praznik sv. Jožefa, ki je varoval Jezusa, je papež med katehezo nekaj besed namenil posebej očetom: »Za vas prosim milosti, da bi vedno bili blizu vašim otrokom in jih pustili rasti. Potrebujejo vas, vašo prisotnost, vašo bližino, vašo ljubezen. Bodite zanje kot sv. Jožef: varuhi njihove rasti v starosti, modrosti in milosti.«

Med avdienco za zaposlene v jeklarni Terni je papež Frančišek spregovoril o pomenu dela in problemu brezposelnosti. »Primarna vrednost dela je dobro človeške osebe, ker jo uresničuje kot tako, skupaj z njenimi sposobnostmi in njenimi razumskimi, kreativnimi in ročnimi zmožnostmi.« Od tu izhaja, da smoter dela ni samo ekonomske narave in ni samo profit. Njegova smotrnost se nanaša na človeka in njegovo dostojanstvo. »Če manjka delo, je to dostojanstvo ranjeno!« Če bo vsak opravil svoj del, če bodo vsi vedno postavljali v središče človeško osebo, skupaj z njenim dostojanstvom, če se bo utrjevala drža solidarnosti in bratske delitve, ki je navdihnjena z evangelijem, se bo lahko prišlo iz močvirja tega težkega ekonomskega obdobja.

21. marca se je papež v Rimu udeležil molitvenega bdenja za žrtve mafije. Med kratkim premišljevanjem je izpostavil upanje, da bi občutek za odgovornost počasi premagal korupcijo, in sicer po celem svetu. Mafijce pa je pozval: »Prosim, spremenite življenje, spreobrnite se, ustavite se, nehajte delati zlo!«

24 ur za Gospoda: tako je bil poimenovan dan, posvečen zakramentu sprave, pobuda, ki je potekala konec meseca marca in se je začela s spokornim bogoslužjem, katerega je vodil papež. Sam je spovedal tudi nekaj vernikov. Med homilijo pa je poudaril, da »spreobrniti se ni vprašanje enega trenutka ali enega obdobja v letu, temveč je prizadevnost, ki traja vse življenje.«

April: žepni evangelij, darovi Svetega Duha, velika noč, dva sveta papeža
Papeževe jutranje maše so tudi aprila zaznamovali pomenljivi poudarki: molitev je boj z Gospodom, ki spreminja srce; Božje usmiljenje je velika luč ljubezni in nežnosti; hudič obstaja tudi v 21. stoletju; ne bojmo se vstajenjskega veselja.

V nedeljo, 7. aprila, je papež obiskal rimsko župnijo sv. Gregorja Velikega. Srečal se je z otroki in mladimi, z bolniki in ostarelimi, z zaročenci in družinami. Med sveto mašo pa je poudaril, da nam samo Jezus lahko pomaga izstopiti iz groba greha.

Po neki nedeljski molitvi Angelovega češčenja na začetku aprila je papež vsem zbranim poklonil žepni evangelij. Pri tem je tako kot že nekajkrat poprej spodbudil, naj evangelij vedno nosimo s sabo in čez dan preberemo kakšen odlomek ter premišljujemo o Jezusovih besedah in dejanjih. Kasneje, za veliko noč, je papež Frančišek žepni evangelij podaril tudi zapornikom v rimskem zaporu Regina Coeli.

Aprila se je med splošnimi avdiencami začel nov sklop katehez, namenjen sedmerim darovom Svetega Duha. To so: modrost, umnost, svet, moč, vednost, pobožnost in strah božji. »Sveti Duh je vedno z nami, vedno je v nas, v našem srcu,« je spomnil papež Frančišek in dodal tudi, da pa je Duh sam največji dar Boga.

»Cristòs anèsti! Alethòs anèsti! Kristus je vstal! Zares je vstal!« Na veliki četrtek je papež spomin Gospodove zadnje večerje obhajal v centru Sveta Marija Božje previdnosti. Ta ustanova nudi zdravniško ter terapevtsko pomoč osebam s težkimi boleznimi. Sveti oče je dvanajstim med njimi med obredom umil noge. Med velikonočnimi prazniki se je papež spomnil tudi na otroke, ki se zdravijo v pediatrični bolnišnici Bambino Gesù. Podaril jim je 150 velikih čokoladnih jajc. Med križevim potom na veliki petek pa je izgovoril besede: »V križu vidimo, kako grozen je človek, kadar se pusti voditi zlu; vidimo pa tudi, kako neizmerno je usmiljenje Boga, ki ne dela z nami po naših grehih.« Homilijo med velikonočno vigilijo pa je sklenil s spodbudo, da nas Gospod pričakuje v naši Galileji: »Treba se je vrniti tja, da bi videli vstalega Gospoda in postali priče njegovega vstajenja. To ni korak nazaj, ni domotožje. To je vračanje k prvi ljubezni, da bi prejeli ogenj, ki ga je Jezus prižgal na svetu, in ga ponesli vsem, do konca sveta. Odpravimo se na pot!«

Na letošnjo nedeljo Božjega usmiljenja, 27. aprila, sva bila dva papeža, Janez XXIII. in Janez Pavel II., razglašena za svetnika: »… potem ko smo zrelo preudarili in pogosto prosili za Božjo pomoč, in po nasvetu mnogih naših bratov odločamo in določamo, da sta blažena Janez XXIII. in Janez Pavel II. sveta, in ju vpisujemo v seznam svetnikov.«