Papež Frančišek: Prosimo za milost krščanske doslednosti

VATIKAN (petek, 26. december 2014, RV) –  »Dragi bratje in sestre, dober dan. Danes nas bogoslužje spominja na pričevanje sv. Štefana. Izbran s strani apostolov, skupaj s šesterico drugih, za diakonijo v ljubezni, se pravi za pomoč ubogim, sirotam, vdovam v skupnosti v Jeruzalemu, postane prvi mučenec Cerkve. Štefan s svojim mučeništvom časti prihod Kralja kraljev na svet, zanj pričuje in mu ponudi v dar svoje življenje v službi najbolj potrebnim. In tako nam kaže, kako naj v polnosti živimo božično skrivnost.«

S temi besedami je danes papež Frančišek z okna apostolske palače nagovoril vernike, ki so se zbrali pri opoldanski molitvi angelovega češčenja. Po molitvi pa se je zahvalil za prejeta voščila z besedami: »Dragi verniki, pozdravljam vas v božičnem veselju in obnavljam voščilo miru: mir v družinah, mir v župnijskih in redovnih skupnostih, mir v gibanjih in mir v združenjih. Pozdravljam in voščim tudi vsem Štefanom in Štefkam! V teh tednih sem prejel mnogo voščil iz Rima, iz Italije in z drugih delov sveta. Ker ne morem odgovoriti vsakemu posebej, se danes vsem iz srca zahvaljujem, posebno še za dar molitve. Hvala iz srca! Gospod naj vas obilno poplača v svoji velikodušnosti! In ne pozabimo na krščansko doslednost, se pravi, da mislimo, čutimo in živimo kot kristjani, ne pa da mislimo kot kristjani in ravnamo kot pogani, tega ne! Danes prosimo sv. Štefana milost krščanske doslednosti. In prosim, da molite zame. Ne pozabite.«

Papež Frančišek je namreč v nagovoru spregovoril o krščanski doslednosti ter o povezavi med mučeništvom in Božičem, ki jo je takole opisal: »Evangelij današnjega praznika nam prinaša del Jezusovega govora učencem v trenutku, ko jih pošilja oznanjat. Med drugim jim pravi: 'Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; toda kdor bo vztrajal do konca, bo rešen' (Mt 10,22). Te Gospodove besede ne motijo božičnega praznovanja, temveč ga osvobajajo od vse lažne in sladkobne navlake, s katero je obdan in ki mu ne pripada. Dajo nam razumeti, da je nasilje v preizkušnjah, ki so sprejete z vero, premagano od ljubezni, smrt od življenja. Da bomo res sprejeli Jezusa v svoje življenje in podaljšali veselje Božiča, je pot prav ta, ki jo kaže današnji evangeljski odlomek: Pričevati za Jezusa v ponižnosti, v tihem služenju, brez strahu, ko moramo iti proti toku in plačati osebno ceno. In če niso vsi poklicani, da bi tako kot sv. Štefan prelili svojo kri, pa se od vsakega kristjana zahteva, da je v vseh okoliščinah dosleden in živi v skladu z vero, ki jo izpoveduje. Krščanska doslednost je milost, ki jo moramo prositi od Gospoda. Da bi bili dosledni, da bi živeli kot kristjani, in ne, da bi govorili 'Kristjan sem' zraven pa živeli kot pogani. Doslednost je tista milost, za katero moramo prositi danes.«

»Hoja za evangelijem je seveda zahtevna, a lepa, zelo lepa, in tisti, ki po njej stopa v zvestobi in pogumu, prejme dar, ki ga je Gospod obljubil možem in ženam dobre volje. Tako kot so angeli v Betlehemu prepevali na božični dan: 'Mir! Mir!' Ta mir, ki ga daje Bog, prinaša vedrino vesti vsem, ki znajo v preizkušnjah življenja sprejeti Božjo besedo in se trudijo, da bi jo izvrševali vse do konca (prim. Mt 10,22),« je še dejal papež Frančišek.

Nato je izpostavil molitvene namene. »Bratje in sestre, na poseben način molimo za vse tiste, ki so diskriminirani, preganjani in umorjeni zaradi pričevanja, ki ga dajejo za Kristusa. Vsakemu od njih bi želel reči: Če ta križ nosite z ljubeznijo, ste vstopili v milost Božiča in ste v srcu Kristusa in Cerkve. Molimo tudi, da bi se prav zaradi žrtve teh današnjih mučencev v vseh delih sveta okrepilo prizadevanje, da bi priznali in zagotavljali versko svobodo, ki je neodtujljiva pravica vsakega človeka.«

Svoj nagovor pri opoldanski molitvi je papež Frančišek zaključil z besedami: »Dragi bratje in sestre, želim vam, da bi preživeli te božične praznike v vedrini. Sveti Štefan, diakon in prvi mučenec, naj nas podpira na naši vsakdanji poti, ki jo bomo, upamo, okronali v praznični družbi svetih v nebesih.«