V Murski Soboti predstavili pogled na dosedanje pastoralne dejavnosti in načrte za naprej

MURSKA SOBOTA (torek, 16. december 2014, RV) – Danes je v prostorih Škofije Murska Sobota potekala tiskovna konferenca, na kateri je škof msgr. dr. Peter Štumpf predstavil pastoralne dejavnosti leta, ki se izteka in načrte za naprej. Lojze Kozar ml. pa je predstavil tiskovno dejavnost Škofije Murska Sobota in sicer zbornik Stopinje 2015, glasilo Poti k Bogu ter drugo literaturo, ki je izšla v teh letih. Msgr. dr. Peter Štumpf je ob tej priložnosti tudi podal svojo božično poslanico.

Prispevek za oddajo v sredo, 17. decembra 2014:

Večji škofijski pastoralni dogodki v letu 2014:
Največji škofijski dogodek letošnjega leta je bil gotovo sklep škofijskega postopka za beatifikacijo Božjega služabnika Danijela Halasa. 19. februarja 2014 je sklepni seji odbora je sledila molitvena ura v stolnici in slovesna sv. maša, ki se je končala s škofovim pečatenjem dokumentacije. Gotovo je k temu dejanju pripomogla molitev na Halasovih shodih, ki vsakega 21. dne v mesecu potekajo v Veliki Polani, križev pot na Hotizi in molitvena srečanja v ta namen v drugih krajih Halasove romarske poti, ki je v tem letu občutno zaživela. Postopek se sedaj nadaljuje na Kongregaciji za zadeve svetnikov v Rimu.

Odprtje in blagoslov Lazarjevega doma – 14. maja 2014. Slovesnost se je začela s sveto daritvijo v stolnici, program se je nadaljeval na ploščadi pred vhodom v Lazarjev dom. Z željo, da "naj bo Lazarjev dom tukaj v Soboti, res dom, kjer bodo ubogi našli nekoga, ki jih ima rad, ki jih sprejema, ki jim z veseljem nudi gostoljubje in ki jim priznava človeško dostojanstvo.« Danes v Lazarjevem domu razdelijo okrog 60 toplih obrokov, deluje tudi zdravnik za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja in drugi programi.

Na praznik apostolov Petra in Pavla, 29. junija 2014, je soboška škofija dobila novega duhovnika. To je Zoran Car iz Župnije Cankova. Župnija Cankova je po novomašnem slavju doživela še srebrnomašno slavje. Petindvajsetletnico mašništva je v nedeljo, 27. junija 2014, obhajal cankovski župnik in dekan soboške dekanije Ivan Kranjec.

Umrla sta duhovnika Štefan Kuhar in Ignac Magdič, ki je sicer deloval v celjski škofiji.

Veselili so se rubinske maše škofa Smeja, ki jo je obhajal v rojstni župniji Bogojina in nato še v nekaterih drugih krajih (v samostanu sester klaris v Turnišču v nedeljo 16.11., v soboški stolnici 14.12.).

Škofijska molitvena srečanja različnih skupin in bogoslužnih sodelavcev, ki delujejo po župnijah:
- Molitveno srečanje kolednikov v Odrancih (jan. 2014)
- Molitveno srečanje bogoslužnih sodelavcev v stolnici (februar 2014)
- Srečanje družin v Kančevcih (feb. 2014)
- Dekanijske postne duhovne obnove članov ŽPS (Kobilje, Gornja Radgona, Cankova)
- Srečanje otroških pevskih zborov na Pertoči (april 2014)
- Srečanje ljudskih pevcev v Boreči (maj 2014)
- Srečanje delavcev in kmetov pri sv. Vidu v Strehovcih (maj 2014)
- Binkoštna vigilija s celonočnim branjem SP je letos potekala v Lendavi (junij 2014)
- Molitveno srečanje članov ŽPS pri Gradu (avg. 2014)
- Molitveno srečanje molivcev rož ŽRV v Turnišču (okt. 2014)
- Molitveno srečanje molivcev za misijone v Markovcih (okt. 2014)
- Srečanje župnijskih gospodinj v Dobrovniku (nov. 2014)
- Škofijsko romanje in duhovna obnova ter kviz za ministrante.

Izobraževalna srečanja:
- Pastoralni tečaj v Kančevcih (sept. 2014)
- Katehetski simpozij v Kančevcih (16.-19.2.2014)
- Teološki simpozij v Veržeju (maj 2014)
- Dekanijska izobraževanja ŽPS v pripravi na izdelovanje strateških pastoralni načrtov župnij (Beltinci, Kančevci, Veržej)
- Plenum Škofijske karitas v Veržeju (29.3.2014)

Različni dogodki:
Razstava ob 100-letnici Novin se je iz Srebrne hiše v Martinju podala v najvišjo znanstveno in kulturno ustanovo - v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani. Od tam pa v Muzej krščanstva v Stično. Gostovala je tudi v raznih župnijah.

Škofijsko romanje v Ludbreg: v soboto, 6. septembra, je priromalo nekaj deset tisoč vernikov iz Slovenije in Hrvaške. Iz naše škofije se je iz 18 župnij romanja udeležilo okrog 500 vernikov in 11 duhovnikov. Predstavniki naše škofije so sodelovali tudi pri molitveni uri, ko so verniki iz Župnije Bakovci molili posamezne desetke rožnega venca. Za petje slovenskih pesmi pri molitveni uri in pri sveti maši so skrbeli pevci zbora Neuničljivo upanje iz Župnije Odranci.
30. in 31. avgusta 2014 je okrog 600 romarjev iz Škofije Eisenstadt skupaj s škofom dr. Ägidiusom J. Zsifkovicsem obiskalo murskosoboško škofijo.

17. septembra 2014 je murskosoboška škofija gostila redovnike in redovnice iz vse Slovenije, ki so se zbrali v škofijskem romarskem svetišču v Turnišču in v soboški stolnici na redovniškem dnevu. Obiskali so tudi sestre klarise in skupaj slavili Gospoda.

Vidnejše pastoralno dogajanje v letu 2015:
Poleg večine škofijski dogodkov, ki se tradicionalno zgodijo in so bili malo prej omenjeni, se bomo v letu 2015 še bolj zavestno pripravljali na škofijski misijon, ki bo leta 2016. Za njegov uspeh namen molimo po župnijah in na skupnih dogodkih. Na škofijski misijon nas bo v kratkem spomnil plakat, ki je v tisku. Prav tako se v duhu priprave na škofijski misijon vrstijo razna srečanja.

Pri pastorali si aktivno prizadevamo za vključevanje družin, otrok, mladine v pastoralno dogajanje z namenom uvajanja v versko življenje in pričevanja vere. Kot pomoč k uresničevanju tega cilja se ustanavlja Družinski center, ki bo deloval v prostorih škofije.

16. marca 2015 bomo obhajali 70. obletnico smrti Božjega služabnika duhovnika Danijela Halasa. V ta namen bo v postnem času vsaka dekanija pripravila Dekanijski pastoralni dan na Hotizi, na križevem potu in kraju njegove mučeniške smrti.

V marcu bo po župnijah potekalo izbiranje novih članov ŽPS, ki bodo delovali v mandatu 2015-20, ko bo njihova glavna skrb prizadevanje in uresničevanje strateških pastoralnih načrtov župnij.

V letu 2015 Karitas obhaja 25 letnico delovanja. V okviru tega jubileja se bodo zvrstila razna srečanja in izobraževanja za sodelavce Karitas in vse, ki želite delovati Karitas.

Z letom 2015 prehajamo v Cerkvi na Slovenskem na elektronsko vodenje pastoralnega poslovanja slovenskih katoliških župnij, kar pomeni, da se bo poenotilo in izboljšalo vodenje matičnih knjig ter vzpostavilo kvalitetne in pregledne pastoralne evidence na področju številnih pastoralnih dejavnosti.

To je le nekaj poudarkov pastoralnega dogajanja v letu, ki je pred nami, v letu 2015. Tudi po dekanijah in župnijah se dogaja veliko in prepričan sem, da vsak, ki to želi, se lahko vključi v katerega izmed projektov. Zahvaljujem se vernikom, da gradijo in sooblikujejo župnijsko, dekanijsko in škofijsko skupnost, da lahko tako s skupnimi koraki naše poti vodijo k edinosti Cerkve.

+ msgr. dr. Peter Štumpf
murskosoboški škof

Audio škofove predstavitve:

Stopinje 2015
Stopinje 2015 so zaznamovane s cerkvijo sv. Martina na Kobilju, ki krasi naslovnico, in s koreninami, ki bogatijo koledarski del Stopinj. Vsaka rastlina ima sebi prilagojene korenine, ki ji dajejo oporo, trdnost in ji omogočajo življenje.

Tudi človek ima korenine. Te naše korenine so predstavljene v koledarskem delu Stopinj 2015. Tudi Stopinje same so naše korenine. Precej daleč v preteklost segajo te korenine. Leta 1972 je po zaslugi sedanjega upokojenega mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja zrastel prvi poganjek. Stopinje 2015 so že 44. poganjek, ki skupaj s prejšnjimi sestavlja gosto in trdno mrežo ter ponuja bogastvo za življenje potrebnih snovi. Tudi Stopinje 2015 nam dajejo trdnost, ko pišejo o večnih vrednotah, o Duhu, ki je temelj našega obstoja. Stopinje 2015 nam prinašajo hranilne snovi, ko predstavljajo bogastvo besed iz preteklega in sedanjega časa, ko kažejo na dobre in svete ljudi, ki so oblikovali in oblikujejo naše življenje.

Iz korenin raste steblo, na njem veje, listi, sadeži. Debla dreves so raznolika, kakor so raznolike korenine. Nekaj različnih debel označuje poglavja v teh Stopinjah. Poglavja so različnih obsegov, kakšno morda celo manjka. A vendar lahko s ponosom pogledamo ta debla, jih s ponosom pokažemo ali podarimo komur koli. To smo mi, to je naše življenje. Smo trdni in pokončni. Ker rastemo iz zdravih in močnih korenin.

Preteklost je temelj sedanjosti. Zato je v Stopinjah precej prostora odmerjeno dogodkom iz preteklosti. A tudi mi smo korenina za prihodnje rodove. Zato Stopinje pišejo tudi o našem življenju, o naših prizadevanjih, o naših uspehih, pa tudi o neuspehih in hrepenenju po boljšem, višjem, trajnem.

Namen Stopinj je v uvodniku označil tudi škof dr. Peter Štumpf: »Končno tudi Stopinje imajo en sam namen: bralce razpoložiti za nebesa.«

Naj tudi Stopinje 2015 pomagajo ohranjati našo človeško, narodno, kulturno in versko trdnost. Naj hranijo našega duha in ga usmerjajo k mladiki, ki je pognala iz Jesejeve korenike, k Jezusu Kristusu, ki naj blagoslavlja vsakega, ki bo vzel v roke Stopinje 2015.

Poti k Bogu
Božično obarvana številka (86. po vrsti) prinaša poleg božičnih tudi druge teme: o vzgoji, o posredovanju vere v družini, o dobrodelnosti, o odsevih, ki jih v naš čas pošilja Božji služabnik Danijel Halas, o dogajanju v škofiji, še posebej med mladimi, ki so zapisali nekaj pričevanj o tem, kako se vključujejo v versko življenje svoje župnije.

Tako ali podobno Poti k Bogu že od leta 1993 štirikrat letno nagovorijo bralce in jih spodbujajo, da bi hodili po poteh, ki vodijo k dobremu, lepemu, svetemu.

Radi bi naročili mašo
Besedilo zgibanke je pripravila Škofija Koper, je pa s fotografijami iz našega okolja še bolj postala naša. Odgovarja na osnovna vprašanja: Kaj je sveta maša? Kaj je mašni namen, kaj je mašni dar? Kaj je pogrebna, kaj gregorijanska maša? To je spodbuda vernikom, da bi sveto mašno daritev bolj cenili, obenem pa s svojimi darovi podpirali delo duhovnikov.

Pajkova mreža
Leta 1968 je hkrati pri dveh založbah: pri Mohorjevi družbi v Celju in pri Mohorjevi družbi v Celovcu izšla Kozarjeva knjiga Pajkova mreža.

Povest je Lojze Kozar napisal okrog leta 1953. Zakaj je izšla šele po petnajstih letih, lahko preberemo v dodatku Pajkove mreže, na zadnjih 25 straneh, kjer so zbrani razni dokumenti in pričevanja o nastajanju Pajkove mreže in odmevi nanjo.

Tiska pri Mohorjevi družbi niso odlagali zaradi slabe kvalitete, ampak iz drugih vzrokov, ki so se razkrili šele kasneje. Pisatelj je bil veren človek, bil je duhovnik, pisal je pozitivno o veri in vernih ljudeh. Komunistična partija je imela nastavljene svoje ljudi povsod, tudi pri Mohorjevi družbi in ti so zavlačevali z izdajo knjige.

Odmevi bralcev so bili zelo dobri: »… velika zahvala v imenu slovenskega naroda za Tvojo povest! Pri naši hiši smo jo vsi prebrali. Kako smo trepetali za Veroniko! Zmagala je! Zdi se mi, da si hotel z Veroniko pokazati, da je veliko naših slovenskih deklet takih, kot je Veronika. Lep je bil »Takšen prag«, a ta jo močno presega.« - Rudi Alif

Kozar je videl tisto, kar oko ne more videti, zazna pa srce, ki ljubi, srce, ki se nenehno srečuje z Njim, ki je »vsa moja ljubezen.« Ta razsežnost, razsežnost duhovnosti, odprtosti za to, kar je trajno, lepo, sveto, Božje, daje Kozarjevemu besedilo pravo in trajno vrednost.

Pajkova mreža je 5. knjiga v zbirki Zbrana dela Lojzeta Kozarja. Pred njo so izšle knjige: Materina ruta, Premakljivi svečnik, Takšen prag in Nema piščalka.

Lojze Kozar ml.
urednik

Audio Kozarjeve predstavitve: