Papež zaposlenim na TV 2000: Prebuditi besede, odpirati in ne zapirati, govoriti celotni osebi

VATIKAN (ponedeljek, 15. december 2014, RV) – Papež Frančišek je danes v avdienco sprejel zaposlene na televiziji italijanske Cerkve TV 2000. Med govorom jim je spregovoril o vlogi komunikatorja.

Parresia – Prebuditi besede
Katoliški mediji imajo »zelo zahtevno poslanstvo v odnosu do družbene komunikacije«. Prizadevati si morajo, da jo obvarujejo pred vsem tistim, kar jo sprevrača in uklanja v drugačne namene. Pogosto je namreč podrejena propagandi, ideologijam, političnim ciljem ali ekonomskemu in tehničnemu nadzorovanju. V komunikaciji mora na prvem mestu zato biti »parresia, to je pogum, da se govori pred drugimi, da se govori z odprtostjo in svobodo«. »Če smo zares prepričani v tisto, kar moramo reči, besede pridejo. Če pa nas skrbijo taktični vidiki – kajti to je zares taktiziranje – bo naše govorjenje izumetničeno, malo komunikativno, plehko, laboratorijsko govorjenje. Le-to pa ne sporoča ničesar.« Prva naloga komunikatorja je torej: »Prebuditi besede.« Vsaka beseda ima v sebi iskrico ognja, življenja, in to je treba prebuditi.

Izogibati se »zapolnjevanju« in »zapiranju«: Odpirati
Poleg tega se mora komunikacija izogibati tako »zapolnjevanju« kot »zapiranju«. Zapolni se, kadar teži k nasičevanju naše percepcije s pretiravanjem s slogani. Namesto da bi vzbudili misel jo le-ti namreč zavirajo. Zapre pa se komunikacija takrat, ko namesto da bi hodila po dolgi poti razumevanja, rajši izbere krajšo pot, ki predstavlja posameznike kot tiste, ki so sposobni rešiti vse probleme, ali pa nasprotno kot grešne kozle, na katere se lahko preloži vsako odgovornost. Taka komunikacija ne dopušča napora, ki ga predpostavlja predstavljanje kompleksnosti resničnega življenja. To je pogosta napaka komunikacije, ki je vedno hitrejša in ni dovolj preudarna. »Odpirati in ne zapirati: to je druga naloga komunikatorja, ki bo toliko bolj rodoviten, kolikor bolj se bo pustil voditi delovanju Svetega Duha, ki je edini zmožen zgraditi edinost in harmonijo.«

»Medijski grehi« – Govoriti celotni osebi
Tretja naloga komunikatorja pa je govoriti celotni osebi. Izogibati se mora »medijskih grehov«, ki so po papeževih besedah dezinformacije, klevete in obrekovanje. Zlasti dezinformacija pomeni povedati stvari samo na pol. To pa pripelje do tega, da si ni mogoče ustvariti jasnega mnenja o resničnosti in da se verjame samo enemu delu resnice. Prave komunikacije tudi ne skrbi, da bi »zadela«. Menjavanje med katastrofičnim paničarstvom in tolažilnim izmikanjem, dvema skrajnostma, ni najboljše, kar mediji lahko ponudijo osebam. Govoriti morajo celotni osebi, razumu in srcu, da bi lahko videla onstran neposrednega.

Papež Frančišek je na koncu še povzel: »Prebuditi besede, odpirati in ne zapirati, govoriti celotni osebi – to udejanji tisto kulturo srečanja, ki je tako zelo potrebna danes v vse bolj pluralnem okolju. S spopadi ne pridemo nikamor. Udejanjati kulturo srečanja. To je dobro delo za vas. Zahteva, da ste pripravljeni ne le dajati, temveč tudi prejemati od drugih.«