Papež med povratnim letom: Besede v Strasbourgu so izhajale iz družbenega nauka Cerkve

STRASBOURG (sreda, 26. november 2014, RV) – Med včerajšnjim povratnim letom iz Strasbourga je papež Frančišek odgovoril še na nekaj vprašanj prisotnih novinarjev. Med kratkim obiskom, namenjenim Evropi kot taki, je imel dva govora: v Evropskem parlamentu in Svetu Evrope. Po mnenju novinarja francoske televizije so papeževe besede imele socialdemokratski prizvok.

Je Frančišek »socialdemokratski papež«?
A reči, da je Frančišek »socialdemokratski papež«, bi bilo »redukcionizem«: »Ne drznem se uvrščati ne na eno ne na drugo stran. Upam pa si reči, da to prihaja iz evangelija: to je sporočilo evangelija, ki ga povzema družbeni nauk Cerkve.« V svojih govorih v Strasbourgu se tako ni odmaknil od družbenega nauka Cerkve, ki izhaja iz evangelija in krščanske tradicije, je še pojasnil papež Frančišek.

Kdaj bo papež obiskal Francijo in katera mesta?
Na vprašanje glede apostolskega potovanja v Francijo je sveti oče odvrnil, da za sedaj še ni v načrtu. Ko bo, bo nedvomno potrebno iti v prestolnico Pariz. Rad pa bi obiskal tudi kakšno mesto, v katerega ni šel še noben papež.

Pomen koncepta transverzalnosti?
Med govorom v Svetu Evrope je bil omenjen koncept transverzalnosti. Ta je pomembna, je še enkrat zatrdil sveti oče na letalu. Izpostavil je lastno izkušnjo pogovorov z mladimi politiki, ki ga obiščejo v Vatikanu in pripadajo različnim strankam in narodnostim: »Glasba, s katero govorijo, je drugačna, teži k transverzalnosti.« Ni jih strah iti ven iz tistega, čemur pripadajo, ne bi to zanikali, pa vendar iti ven, v dialog. So pogumni, je dejal papež in izrazil prepričanje, da bi jih morali posnemati. Del tega je tudi medgeneracijski dialog.

Papež Frančišek zares goji pobožnost do sv. Jožefa?
Istemu novinarju, ki mu je zastavil vprašanje o transverzalnosti, je sveti oče odgovoril tudi, da je res, da goji pobožnost do sv. Jožefa in da ima v sobi njegov kip. Kadarkoli je tega svetnika za karkoli prosil, je to dobil.

Kako je papež sprejel zgodbo o spolnih zlorabah mladoletnikov iz Granade?
Novinar iz Španije je papeža Frančiška vprašal, kako je sprejel zgodbo o spolnih zlorabah mladoletnikov, ki je nedavno prišla na plan v Granadi in ki opozarja na grehe sinov Cerkve, o katerih je papež prav tako govoril v Strasbourgu. Sveti oče mu je odvrnil, da je zgodbo sprejel z veliko  bolečino, a da »je resnica resnica in je ne smemo skrivati«.

Je dialog s skrajneži možen?
Nadalje je papež Frančišek poudaril, da je dialog v nekaterih primerih »težak in skoraj nemogoč, a da se vrat vseeno ne sme zapreti«. To velja za dialog s teroristi. Terorizem je namreč stvarnost, ki grozi. Obstaja tudi državni terorizem, pri katerem si vsaka država pridržuje pravico, da odstrani teroriste, a skupaj z njimi nato umre tudi veliko nedolžnih. Tako nastane zelo nevarna anarhija. S terorizmom se je treba boriti, a kadar je potrebno ustaviti krivičnega napadalca, je nujno dobiti mednarodno soglasje. Še ena stvarnost, ki predstavlja grožnjo, je suženjstvo, ki je že dolgo del družbenega tkiva. Suženjsko delo, trgovina z ljudmi, trgovina z otroki, izkoriščanje oseb – vse to je drama, pred katero ne smemo zapirati oči.

Sveti oče potuje kot Petrov naslednik, rimski škof ali nadškof Buenos Airesa?
Zadnje vprašanje svetemu očetu na letalu pa je bilo povezano s tem, ali v svojem srcu potuje kot Petrov naslednik, rimski škof ali nadškof Buenos Airesa. Papež Frančišek je po krajšem premisleku odgovoril, da nadškof Buenos Airesa ni več. »Zdaj sem rimski škof in Petrov naslednik ter mislim, da potujem s tistim spominom, a s to realnostjo. V tem trenutku sem v skrbeh za Evropo. Če hočem pomagati, je dobro, da grem naprej, in to kot rimski škof in Petrov naslednik.«