Frančišek italijanskim misijonarjem: Misijonarstvo je naloga vseh kristjanov, ne samo nekaterih

VATIKAN (ponedeljek, 24. november 2014, RV) – Ne dovolite, da bi vam ukradli sanje o spreminjanju sveta z evangelijem. Tako se je glasila spodbuda papeža Frančiška, namenjena udeležencem četrtega narodnega misijonarskega simpozija. Potekal je prejšnji teden v organizaciji Italijanske škofovske konference. V soboto je bila na programu še avdienca s svetim očetom, ki je zbranim poudaril, da Cerkev mora izstopiti iz sebe, poslušati krik revnih in oddaljenih, srečuje naj vse in oznanja veselje evangelija. Misijonarska Cerkev ne more, da ne bi bila ''v izhodu''; ni je strah srečevanja, odkrivanja novosti, govorjenja o veselju evangelija, in to vsem, brez razlikovanja. Naša krščanska poklicanost od nas zahteva, da smo prinašalci tega misijonarskega duha, da bi prišlo do pravega misijonarskega spreobrnjenja v vsej Cerkvi, je dejal papež in spodbudil: »Misijonarstvo je naloga vseh kristjanov, ne samo nekaterih, tudi otrok.«

Ni se treba bati, kajti Božje usmiljenje spreminja zgodovino posameznikov in tudi narodov. Italijanska Cerkev je dala številne duhovnike in laike, ki so se odločili nameniti svoje življenje za izgradnjo Cerkve na periferijah sveta, med reveži in oddaljenimi in to je dar za vesoljno Cerkev in za narode. »Spodbujam vas,« je opogumil zbrane, »da si ne pustite ukrasti upanja in sanj po spreminjanju sveta z evangelijem, s kvasom evangelija, začenši s človeškimi in bivanjskimi periferijami. Izstopiti pomeni preseči skušnjavo, da bi govorili samo med sabo in pri tem pozabili na mnoge, ki od nas pričakujejo besedo usmiljenja, tolažbe in upanja.«

Jezusov evangelij se namreč uresničuje skozi zgodovino. Tudi Jezus sam je bil človek periferije. To je bila Galileja, oddaljena od središča oblasti Rimskega imperija in od Jeruzalema. Jezus se je srečeval z reveži, bolnimi, grešniki, prostitutkami; okrog sebe je zbral majhno število učencev in nekaj žensk, ki so ga poslušale in mu služile. Njegova beseda je bila začetek preobrata zgodovine, začetek duhovne in človeške revolucije, dobra novica Gospoda, ki je za nas umrl in vstal. In ta zaklad želimo deliti z drugimi, je razlagal papež. Zbrane je pozval, naj ne izgubijo poguma pred težavami, ki se bodo vedno pojavljale: »Včasih nas tudi v Cerkvi zajame pesimizem, ki predstavlja nevarnost, da bi se odpovedali oznanjevanju evangelija mnogim moškim in ženskam. Pojdimo naprej z upanjem! Mnogi misijonarji, mučenci vere in ljubezni, nam kažejo, da je zmaga samo v ljubezni in življenju, darovanem za Gospoda in bližnjega, začenši pri revnih.«

Za Cerkev v izhodu so reveži tovariši na poti, je nadaljeval papež in dejal, da so reveži prav tako naši evangelizatorji, kajti kažejo nam periferije, kjer je evangelij še treba oznanjati in ga živeti. »Izstopiti pomeni, da ne ostanemo ravnodušni ob revščini, vojnah, nasilju v naših mestih, zapuščenosti ostarelih, anonimnosti mnogih ljudi v stiski in oddaljenosti malih. Izstopiti in ne dopustiti, da bi v naših krščanskih mestih bili mnogi otroci, ki ne bi znali narediti znamenja križa. To pomeni izstopiti.« Izstopiti pomeni biti delavci miru, tistega miru, ki nam ga vsak dan daje Gospod in ki ga svet zelo potrebuje. »Misijonarji se nikoli ne odpovejo sanjam o miru,« je poudaril sveti oče, tudi takrat ne, ko živijo v težavah in preganjanjih, do katerih danes ponovno prihaja.