Papež se je srečal s komercialisti: Gojiti etiko ekonomije, financ in dela. Ohranjati
vrednoto solidarnosti
VATIKAN (petek, 14. november 2014, RV) – Papež Frančišek se je danes dopoldne
v Avli Pavla VI. srečal s približno sedem tisoč komercialisti, ki so se v Rimu udeležili
Svetovnega kongresa komercialistov. Spregovoril jim je o etični razsežnosti ekonomije,
financ in dela, odgovornosti pri sprejemanju odločitev ter ohranjanju vrednote solidarnosti.
V
sedanjem družbeno-ekonomskem kontekstu je vprašanje dela neizogibno, je ključno vprašanje,
je papež začel svoj govor. Komercialisti se pri svojem poklicu dobro zavedajo dramatične
stvarnosti mnogih oseb, ki imajo nestalno zaposlitev ali pa so jo izgubile; mnogih
družin, ki plačujejo posledice tega; mnogih mladih, ki iščejo prvo službo in dostojno
delo. Številni so tisti, predvsem imigranti, ki so prisiljeni delati 'na črno' in
nimajo najbolj osnovnih pravnih in ekonomskih zagotovil.
V takšnem kontekstu
je še močnejša skušnjava, da se ščiti lastni interes brez skrbi za skupno dobro, ne
da bi se ravno upoštevalo pravičnosti in zakonitosti. Zato se zahteva od vseh, še
posebej od tistih, ki opravljajo poklic, ki je povezan z uspešnim funkcioniranjem
ekonomskega življenja neke države, da odigrajo pozitivno in konstruktivno vlogo v
vsakodnevnem opravljanju svojega dela, zavedajoč se, da je za vsakim listom papirja
neka zgodba, so obrazi, je poudaril papež. Pri tem zavzemanju, ki zahteva sodelovanje
vseh, pa »krščanski profesionalec vsak dan črpa moč iz
molitve in Božje besede, da bi predvsem dobro opravljal svojo dolžnost, s kompetenco
in modrostjo«; da bi prav tako »šel onkraj«, kar pomeni iti naproti osebi
v težavah; da bi uporabljal »ustvarjalnost, ki omogoča najti rešitve v blokiranih
situacijah«; ter da bi dajal »vrednost človeškemu dostojanstvu
pred birokratsko togostjo«.
Ekonomija in finance sta dve razsežnosti človeške
dejavnosti in lahko predstavljata »priložnosti za srečanja, dialog,
sodelovanje, priznavanje pravic in nudenje uslug, uveljavljanje dostojanstva pri delu«,
je zatrdil Frančišek. A za to je »nujno v središče vedno postavljati človeka
z njegovim dostojanstvom« ter se tako zoperstaviti dinamikam, ki hočejo
vsemu pritrditi in na vrh postavljajo denar. »Ko denar postane cilj in razlog
vsake dejavnosti in pobud, takrat prevladajo utilitaristični zorni kot in surove
logike profita, ki ne spoštuje osebe. Posledica tega je splošni padec vrednot solidarnosti
in spoštovanja do človeške osebe. Tisti, ki pod različnimi nazivi
delajo v ekonomiji in financah, so poklicani sprejemati takšne odločitve,
ki podpirajo socialno in ekonomsko blaginjo celotnega človeštva, s čimer dajejo
vsem priložnost za realizacijo lastnega razvoja.«
»Vi, komercialisti
pri svoji dejavnosti stojite ob strani podjetjem, a tudi družinam in posameznikom,
da bi jim nudili svoje ekonomsko-finančno svetovanje,« je papež
Frančišek dejal zbranim. Spodbudil jih je, naj vedno delajo odgovorno ter spodbujajo
odnose lojalnosti, pravičnosti in bratstva, pogumno pristopajo k problemom najšibkejših
in najrevnejših. Ni dovolj dajati konkretnih odgovorov na ekonomska in materialna
vprašanja, je pripomnil. Prav tako je treba »spodbujati in gojiti etiko ekonomije,
financ in dela«, živo je treba ohranjati »vrednoto solidarnosti kot moralno
držo in izraz pozornosti do drugega v vsaki njegovi legitimni zahtevi«.
Papež
je ob koncu govora še izpostavil, da če želimo prihodnjim generacijam izročiti boljšo
okoljsko, ekonomsko, kulturno in socialno dediščino, ki smo jo podedovali, smo poklicani
prevzeti odgovornost, da delamo za globalizacijo solidarnosti. »Solidarnost je
zahteva, ki izvira iz mreže medsebojnih povezovanj, ki se razvijajo z globalizacijo.
Družbeni nauk Cerkve nas uči, da se načelo solidarnosti uresničuje
v ubranosti s subsidiarnostjo. Zahvaljujoč tema dvema načeloma,
razvoji služijo človeku, raste pa tudi pravičnost, brez katere
ne more biti resničnega in trajnega miru.«