Papež odraslim italijanskim skavtom o utiranju poti: Družina, stvarstvo, mesto
VATIKAN (sobota, 8. november 2014, RV) – S papežem Frančiškom se je danes srečalo
približno sedem tisoč članov Italijanskega gibanja odraslih katoliških skavtov, ki
letos praznuje 60. obletnico ustanovitve. »Pomembno je izpostaviti cerkveno razsežnost
vašega združenja, v katerem se zbirajo laiki, ki se dobro zavedajo obveznosti, ki
izhajajo iz krsta in birme,« jim je dejal papež na začetku govora in jih spodbudil
k »utiranju poti v družini, stvarstvu in mestu«.
Družina bo vedno ostala
celica družbe in primarni kraj vzgoje. Je skupnost ljubezni in življenja, kjer se
vsaka oseba uči vzpostavljati odnose z drugimi in svetom. Na podlagi osnov, pridobljenih
v družini, je zmožna vstopiti v družbo in se na pozitiven način gibati tudi v drugih
vzgojnih okoljih kot so šola, župnija, združenja. V tem povezovanju osnov, ki smo
jih prejeli v družini, in zunanjih izkušenj, se naučimo najti našo pot v svetu. Papež
je dejal, da vsi poklici naredijo prve korake v družini in nosijo njen odtis vse življenje.
Za skavtsko gibanje, ki sloni na trajni vzgoji in vzgojni izbiri, je pomembno poudariti,
da vzgoja v družini pomeni prednostno izbiro. Za krščanske starše ima vzgojno poslanstvo
svoj poseben vir v zakramentu zakona, zato vzgoja otrok predstavlja v Cerkvi pravo
službo. Ne samo starši do otrok, ampak tudi otroci do staršev imajo določeno vzgojno
nalogo, ki je medsebojna pomoč v veri in dobrem.
Na drugem mestu je papež Frančišek
izpostavil »utiranje poti v stvarstvu«. Naš čas ne sme preslišati ekološkega
vprašanja, ki je ključno za človekovo preživetje, in prav tako ga ne sme zvesti na
zgolj politično vprašanje. Kot Kristusovi učenci imamo razlog več za povezanost z
vsemi ljudmi dobre volje, da bi obvarovali in zaščitili naravo in okolje. Stvarstvo
nam je namreč podaril Stvarnik. Vsa narava, ki nas obdaja, je stvarstvo tako kot mi,
stvarstvo skupaj z nami, in v skupni usodi teži k temu, da bi v Bogu našla izpolnitev
in zadnji cilj – Sveto pismo pravi »nova nebesa in nova zemlja«. Ta nauk naše
vere je po papeževih besedah še močnejša spodbuda za »odgovoren in spoštljiv odnos
do stvarstva«. Živeti v tesnejšem stiku z naravo, kot je to pri skavtih, ne pomeni
samo spoštovanja narave, ampak tudi zavzetost, da se konkretno prispeva k odstranjevanju
potratnosti v družbi, ki se vedno bolj nagiba k odmetavanju še vedno uporabnih dobrin,
ki bi se lahko podarile osebam v stiski.
Ob koncu je papež še spregovoril o
»utiranju poti v mestih«. Odrasli skavti so v mestih poklicani biti kot kvas,
ki prekvasi testo, s tem da iskreno prispevajo k uresničevanju skupnega dobrega. »Pomembno
je znati z veseljem ponuditi evangeljske vrednote, v lojalnem in odprtem pristopanju
k različnim kulturnim in socialnim zahtevam,« je zatrdil Frančišek.
»V vsaki kompleksni in večkulturni družbi lahko pričujete s preprostostjo in ponižnostjo
o Jezusovi ljubezni do vsake osebe ter preizkušate tudi nove poti evangelizacije,
zvesti Kristusu in zvesti človeku, ki v mestih pogosto živi težke situacije, je včasih
v nevarnosti, da zablodi, izgubi zmožnost gledati obzorje, ne čuti
Božje navzočnosti. Resnični kompas, ki se lahko ponudi tem bratom in sestram, je srce,
ki je blizu, 'orientirano' srce, to je srce s čutom za Boga.«