Papež med mašo v Domu sv. Marte: Ne postanimo kristjani pogani

VATIKAN (petek, 7. november 2014, RV) – Kristjani, ki napredujejo v veri, in kristjani, ki se obnašajo kot sovražniki Kristusovega križa. Tako je papež Frančišek med jutranjo mašo v Domu sv. Marte opredelil dve vrsti kristjanov ter posvaril pred skušnjavami tega sveta. Pri homiliji je izhajal iz pisma sv. Pavla, namenjenega Filipljanom, in dejal, da tako kot v času apostola narodov tudi danes obstajata dve skupini kristjanov. Obe skupini sta bili del Cerkev. Vsi so bili skupaj, ob nedeljah so hodili k maši, slavili Gospoda, imenovali so se kristjani. In v čem je bila razlika? Po papeževih besedah so se pripadniki ene skupine »obnašali kot sovražniki Kristusovega križa«. Bili so »kristjani, sovražniki Kristusovega križa,« je izpostavil papež Frančišek. To so posvetni kristjani, imajo dve ali tri lastnosti, ki so krščanske, in nič več. To so »kristjani pogani«. Imenujejo se sicer kristjani, a njihovo življenje je pogansko. So pogani, ki so »dvakrat prelakirani s krščanstvom«; tako delujejo kot kristjani, a v resnici so pogani.

»Tudi danes jih je veliko!« je posvaril papež in dodal, da moramo »biti pazljivi, da ne bi zašli na to pot kristjanov poganov, navideznih kristjanov«. Skušnjava, da bi se navadili na povprečnost, na posvetnost teh kristjanov, pomeni pogubljenje, kajti srce se ohladi, postane mlačno. Gospod pa mlačnim pove trdo besedo: Ker ste mlačni, vas bom izpljunil iz svojih ust. »To so sovražniki Kristusovega križa. Nadenejo si ime, a ne sledijo zahtevam krščanskega življenja.«

Pavel govori tudi o domovini kristjanov, je nadaljeval papež homilijo. Naša domovina so nebesa. Domovina kristjanov poganov pa je zemlja, so 'državljani' sveta in ne nebes. Njihov priimek je posveten. In takih se je treba varovati. Vsak med nami, tudi sam papež, se mora vprašati, ali je v njem kaj posvetnega, poganskega: »Se rad hvalim? Imam rad denar? Mi je všeč ponos, nadutost? Kje so moje korenine oziroma 'državljan' česa sem? Nebes ali zemlje?« Naša domovina so nebesa in ta pričakujemo. Ti »polakirani kristjani« pa bodo pogubljeni, slabo bodo končali. Frančišek je spodbudil, naj pogledamo konec: kam nas vodi to 'državljanstvo', ki ga imam v svojem srcu? »Posvetno me vodi v pogubo, tisto od Kristusovega križa pa v srečanje z Njim.«

Sveti oče je pokazal na nekatera znamenja v srcu, po katerih lahko sklepamo, da počasi drsimo v posvetnost. Če imaš rad ali si navezan na denar, nečimrnost in ošabnost, greš po tej poti. Če pa si prizadevaš, da bi ljubil Boga, služil drugim, če si krotak, ponižen, služabnik drugim, hodiš po pravi poti. Tvoja osebna izkaznica je dobra, so nebesa. Jezus je pogosto prosil Očeta, naj reši njegove učence pred »duhom tega sveta«, pred posvetnostjo, ki vodi v pogubo. Papež je zatem spomnil na priliko o oskrbniku iz današnjega evangelija in se vprašal, kako je lahko ta oskrbnik zapravil imetje. Počasi je goljufal, kradel, vzel kakšno stvar tu in kakšno tam. Takšna je pot teh sovražnikov Kristusovega križa, vodi v pokvarjenost.

Papež Frančišek je ob koncu homilije s Pavlovimi besedami pozval, naj ostanemo »trdni v Gospodu«, da srce ne bi oslabelo in postalo pokvarjeno. Prositi, da bi ostali trdni v Gospodu, je lepa milost. V tem je zveličanje, tam bomo spremenjeni v slavi. »Biti trdni v Gospodu in zgledu Kristusovega križa,« je še dejal papež in našteval: »Ponižnost, uboštvo, krotkost, služenje drugim, čaščenje, molitev.«

Audio: