Papež sprejel delegacijo Svetovne evangeličanske zveze: Krst je neprecenljiv božji
dar, ki nam je skupen
VATIKAN (četrtek, 6. november 2014, RV) – Pri papežu Frančišku je danes bila
sedemindvajset članska delegacija Svetovne evangeličanske zveze. »Milost
vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa, ki je daroval sam sebe
za naše grehe, da bi nas iztrgal iz sedanjega pokvarjenega svetapo
volji Boga in Očeta našega,« jih je papež pozdravil s Pavlovimi besedami iz Pisma
Galačanom. Kot je pojasnil, apostol Pavel tako izrazi »našo skupno vero, naše skupno
upanje«.
Sveti oče je v središče govora postavil krst. Dejal je, da s
tem, ko vso svojo voljo usmerjamo v služenje evangeliju, Cerkvi pomagamo, da vedno
bolj postaja rodovitna Gospodova trta, »dokler vsi ne pridemo do edinosti vere
in do spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere doraslosti Kristusove
polnosti«, kot Pavel piše Efežanom. »Ta stvarnost,« je nadaljeval papež,
»ima svoj temelj v krstu, po katerem smo soudeleženi pri sadovih Kristusove smrti
in vstajenja. Krst je neprecenljiv božji dar, ki nam je skupen. Zaradi njega ne živimo
več samo v zemeljski razsežnosti, ampak v moči Duha.«
Zakrament krsta
nas spominja na temeljno resnico, ki je tudi zelo tolažeča: da nas Gospod vedno prehiteva
s svojo ljubeznijo in svojo milostjo. Je pred našimi skupnostmi; v naprej pripravlja
srca tistih, ki oznanjajo evangelij, in tistih, ki sprejemajo evangelij zveličanja.
»Iz branja Svetega pisma sledi, da ponudba evangelija ne obstaja samo v osebnem
odnosu do Boga. Našega odgovora ljubezni tudi ne bi smeli razumeti zgolj kot seštevka
majhnih osebnih dejanj do kakega siromaka … vrsta dejanj, katerih edini cilj bi bil
pomiriti svojo vest. Ponudba je Božje kraljestvo. Gre za to, da ljubimo Boga, ki vlada
v svetu,« je papež navedel besede iz apostolske spodbude Veselje evangelija. Božje
kraljestvo je vedno pred nami, kot je vedno pred nami skrivnost edinosti Cerkve.
V
nadaljevanju je spomnil na ločitve med kristjani, do katerih je prihajalo od vsega
začetka. Žal tudi danes ostajajo rivalstva in konflikti med našimi skupnostmi. Takšne
razmere slabijo našo zmožnost, da bi izpolnjevali Gospodovo zapoved o oznanjevanju
evangelija vsem narodom. Naše ločitve kazijo lepoto ene Kristusove suknje, a popolnoma
ne uničijo globoke edinosti, ki po milosti prihaja v vse krščene. Učinkovitost krščanskega
oznanila bi seveda bila večja, če bi kristjani presegli svoje ločitve ter bi lahko
skupaj obhajali zakramente, skupaj širili Božjo besedo in skupaj pričevali o dejavni
ljubezni, je dejal papež.
Izrazil je veselje nad tem, da so v različnih državah
po svetu katoličani in evangeličani vzpostavili trdne bratske odnose in sodelovanje.
Izpostavil je tudi skupno prizadevanje Papeškega sveta za pospeševanje edinosti kristjanov
in Teološke komisije Svetovne evangeličanske zveze, kar je odprlo nove perspektive,
odpravilo nesporazume in nakazalo poti za preseganje predsodkov. Frančišek je izrazil
željo, da bi ti posveti še naprej pričevali o našem skupnem pričevanju in našem evangelizacijskem
trudu: »Koliko stvari se lahko naučimo drug od drugega, če res verujemo v svobodno
in velikodušno delovanje Duha! Ne gre le za sprejemanje informacij o drugih,
da bi se bolje spoznali, ampak za to, da bi kot dar sprejeli tisto, kar je Duh sejal
v njih, in je namenjeno tudi nam.«
Ob koncu govora je papež Frančišek
še zatrdil, da zaupa Svetemu Duhu, ki Cerkvi vliva pogum za vztrajanje in tudi iskanje
novih načinov evangelizacije, da bo začel novo fazo v odnosih med katoličani in evangeličani;
fazo, ki bo omogočila, da se bo v večji polnosti uresničila Gospodova volja glede
oznanjevanja evangelija na vseh koncih sveta.