Papež članom Katoliškega bratstva o edinosti v različnosti, pomenu hvalilne molitve in ekumenizmu

VATIKAN (petek, 31. oktober 2014, RV) – »Zapomnite si: iščite edinost, ki je delo Svetega Duha in ne bojte se različnosti. Dihanje kristjana, ki dopušča vstopanje vedno novega zraka Svetega Duha, katerega nato izdihuje v svetu. Hvalilna molitev in poslanstvo. Delite si krst v Svetem Duhu s komerkoli v Cerkvi. Duhovni ekumenizem in ekumenizem krvi.« S temi besedami je papež Frančišek povzel svoj govor, namenjen članom Katoliškega bratstva karizmatičnih skupnosti in občestev zaveze. Vodstvo bratstva se je v Rimu zbralo na srečanju že v preteklih dneh, po današnji avdienci s papežem pa se je začela tudi njihova XVI. mednarodna konferenca.

Edinost v različnosti
Sveti oče je v govoru med avdienco izpostavil več tem. Prva je edinost: »Edinost v različnosti. Katoliška edinost je različna, toda je ena. Isto, kar dela različnost, vse te probleme različnosti, je tudi tisto, kar dela edinost: Sveti Duh. Dela dve stvari: edinost v različnosti. Edinost ni uniformnost, ne pomeni obvezno delati vse skupaj, ne misliti na isti način, niti ne izgubiti identitete. Edinost v različnosti je ravno nasprotno, je prepoznati in z veseljem sprejeti različne darove, ki jih Sveti Duh da vsakomur, ter jih dati na razpolago vsem v Cerkvi.« Edinost pomeni znati poslušati, sprejeti različnost, imeti svobodo, da mislim drugače in to izrazim z vsem spoštovanjem do drugega, ki je moj brat. Različnosti se ne sme bati. Papež je spomnil na svoje besede, ki jih je zapisal v apostolski spodbudi Veselje evangelija: »Naš vzorec ni krogla, ki ni večja od delov, in kjer je vsaka točka enako oddaljena od središča ter ni nobene razlike med enim in drugim delom. Naš vzorec je polieder, ki odseva stičišče vseh delov, ki ohranjajo svojo posebnost v njem, a obenem delajo edinost.«

Cerkev potrebuje Svetega Duha
»Cerkev potrebuje Svetega Duha,« je zatem poudaril papež Frančišek: »Vsak kristjan mora v svojem življenju odpreti srce za posvečujoče delovanje Svetega Duha.« Duh, ki ga je obljubil Oče, je Tisti, ki nam razodeva Jezusa Kristusa. Brez njega ne moremo reči »Jezus«. On nas vodi k osebnemu srečanju z Njim in tako spremeni naše življenje.

Hvaljenje in čaščenje: Nihče ne more živeti, ne da bi dihal
Tema srečanja Katoliškega bratstva se glasi: Hvaljenje in čaščenje za novo evangelizacijo. Hvaljenje je navdih, ki nam daje življenje. Po papeževih besedah z vsakdanjim hvaljenjem raste intimnost z Bogom. To je nato primerjal z dihanjem človeškega bitja, ki je sestavljeno iz dveh stopenj. Prva je vdih, druga izdih. Med prvo gre zrak noter, med drugo ven. Duhovno življenje se hrani z molitvijo in se izraža v poslanstvu: vdih in izdih. »Ko vdihnemo, v molitvi, prejmemo nov zrak Duha, in ko ga izdihnemo, oznanjamo Jezusa Kristusa, katerega je ta isti Duh obudil. Nihče ne more živeti, ne da bi dihal. Enako je za kristjana: brez hvaljenja in brez poslanstva ne živi kot kristjan.« Hvaliti in častiti Boga je del dihanja.

Hvalilna molitev je krščanska molitev za vse nas
Kadar se v Cerkvi govori o hvalilni molitvi, pomislimo na karizmatike. Pa vendar je hvaljenje molitev, ki pripada celotni Cerkvi. Je namreč »priznanje gospostva Boga nad nami in celim stvarstvom, ki se izrazi preko plesa, glasbe in petja«. Papež Frančišek je o tem govoril tudi med eno izmed svojih homilij med jutranjimi mašami v Domu sv. Marte (28. januar 2014). Spomnil je na svoje takratne besede: »Hvalilna molitev je krščanska molitev za vse nas. Pri maši vsak dan ponavljamo besede 'Svet, svet, svet …' To je hvalilna molitev, saj hvalimo Boga zaradi njegove veličine, ker je velik. Rečemo mu lepe stvari, ker nam je všeč, da je tako … Hvalilna molitev nas dela rodovitne. Rodovitnost hvali Gospoda.« »Vedno hvalite Gospoda, nikoli ne nehajte delati tega, hvalite vedno bolj, neprestano,« tako je spodbudil papež Frančišek.

Ekumenizem: moliti skupaj, oznanjati skupaj, delovati skupaj
Nato je kot zadnjo izpostavil temo ekumenizma. Katoliško bratstvo je opozoril na njegov izvor, ki je bil ekumenske narave. Blaženi Pavel VI. je v apostolski spodbudi Evangelii nuntiandi zapisal: »Moč evangelizacije bo zelo oslabljena, če bodo tisti, ki oznanjajo evangelij, na raznovrstne načine med seboj razdeljeni. Ali ni morda to ena glavnih korenin za težavnost današnje evangelizacije? Gospodova duhovna oporoka nam pravi, da je edinost med njegovimi učenci ne samo dokaz, da smo njegovi, ampak tudi dokaz, da je njega poslal Oče; ta edinost je torej preskus za verodostojnost kristjanov in Kristusa samega. Da, usoda evangelizacije je prav gotovo vezana na pričevanje za edinost, ki ga daje Cerkev. To nas z vso močjo sili k odgovornosti, je pa tudi vir tolažbe.«

Papež Frančišek je tem besedam Pavla VI. na koncu še dodal: »Duhovni ekumenizem, moliti skupaj in oznanjati skupaj, da je Jezus Gospod, ter delovati skupaj za pomoč revnim v vseh njihovih revščinah. Tako je treba delati in ne pozabiti, da nas danes Jezusova kri, prelita v različnih predelih sveta med mnogimi krščanskimi mučenci, postavlja pred vprašanje in nas spodbuja k edinosti. Za preganjalce nismo razdeljeni, nismo luteranci, pravoslavni, evangeličani, katoličani … Ne! Smo eno. Za preganjalce smo kristjani. Več jih ne zanima. To je ekumenizem krvi, katerega živimo danes.«

Audio: