Papež Frančišek članom starokatoliške Cerkve: V duhu vzajemnega odpuščanja okrepiti
željo po spravi in miru
VATIKAN (četrtek, 30. oktober 2014, RV) – Papež Frančišek je danes sprejel
v avdienco delegacijo Mednarodne konference starokatoliških škofov Utrechtske unije.
V govoru je izpostavil pomembno vlogo ekumenskega dialoga, zavzemanje za spravo in
mir ter notranje spreobrnjenje, ki je začetek poti k edinosti.
Papež je spomnil
na 50. obletnico odobritve koncilskega dekreta o ekumenizmu Unitatis redintegratio,
ki je zaznamoval začetek novega obdobja za ekumenske odnose in iskanje edinosti med
Kristusovimi učenci. Izpostavil je pomembno vlogo, ki jo ima mednarodna komisija za
dialog med katoliško in starokatoliško Cerkvijo pri zavzemanju za vedno večjo zvestobo
Gospodovi molitvi, da bi bili vsi eno. Cerkvi sta v preteklosti »zgradili mostove
medsebojnega povezovanja in praktičnega sodelovanja«, prišlo je
do zbližanja, opredelilo se je medsebojne razlike in se jih povezalo z novimi konteksti.
Če
se po eni strani razveselimo vsakokrat, ko lahko naredimo nove korake proti trdnejšemu
občestvu vere in življenja, pa se po drugi strani razžalostimo, ko se zavemo novih
nesoglasij, do katerih je v teku let prišlo med nami, je dejal papež. Ekleziološka
in teološka vprašanja, ki so se pojavila ob ločitvi obeh Cerkva, je sedaj še težje
preseči, kajti povečala se je razdalja glede tem, ki zadevajo službo in etično razločevanje.
Izziv,
s katerim se katoličani in starokatoličani morajo soočiti, se po papeževih besedah
nanaša na »vztrajanje v osnovnem dialogu« in »nadaljevanje skupne hoje,
skupne molitve in skupnega dela v globljem duhu spreobrnjenja k vsemu tistemu, kar
Kristus želi za svojo Cerkev«. Kot je zatrdil, so pri ločitvi bili na obeh straneh
navzoči »težki grehi in človeške pomanjkljivosti«. »V
duhu vzajemnega odpuščanja in ponižnega kesanja je sedaj potrebno okrepiti
našo željo po spravi in miru. Pot k edinosti se začne s preoblikovanjem
srca, z notranjim spreobrnjenjem. To je duhovno potovanje od
srečanja k prijateljstvu, od prijateljstva k bratstvu, od bratstva k občestvu,«
je dejal papež in dodal, da je sprememba na tej poti neizogibna. Vedno moramo biti
pripravljeni poslušati in slediti vzgibom Duha, ki nas vodi v vso resnico.
Papež
je ob koncu še spodbudil k skupnemu prizadevanju. V središču Evrope, ki je tako zmedena
glede lastne identitete in poklicanosti, obstajajo mnoga področja, kjer lahko katoličani
in starokatoličani sodelujejo in poskušajo odgovoriti na globoko duhovno krizo, ki
je prizadela posameznike in družbo. »Obstaja žeja po Bogu. Obstaja globoka želja,
da bi odkrili smisel življenja. In obstaja velika potreba po verodostojnem
pričevanju o resnici in vrednotah evangelija,« je dejal Frančišek in dodal,
da se pri tem lahko med seboj podpiramo in spodbujamo, predvsem na ravni župnij in
lokalnih skupnosti. Duša ekumenizma je ravno »spreobrnjenje srca« in »svetost
življenja, skupaj z zasebno in javno molitvijo za edinost kristjanov«. S tem,
da bomo molili drug za drugega in drug z drugim, nam bodo naše razlike vzete in presežene
v zvestobi Gospodu in njegovemu evangeliju.
Frančišek je nagovor deset članske
delegacije Utrechtske unije sklenil z besedami, da se zaveda dejstva, da »ta sveti
načrt sprave vseh kristjanov v edinosti ene same in edine Kristusove
Cerkve presega človeške moči in zmožnosti«. »Naše upanje je položeno
v molitev samega Kristusa za Cerkev,« je še dejal in povabil k poglobitvi v to
molitev, tako da bo prizadevanje vedno podprto in vodeno z božjo milostjo.