Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik Vseh svetih
Raz 7,2-4.9-14 Božjim služabnikom bo prizaneseno Nato sem videl
drugega angela, ki se je vzpenjal od sončnega vzhoda in je imel pečat živega Boga.
Z močnim glasom je zavpil štirim angelom, ki jim je bila dana oblast, da škodujejo
zemlji in morju: »Ne škodujte ne zemlji ne morju ne drevesom, dokler s pečatom ne
zaznamujemo služabnikov našega Boga na njihovih čelih.« In slišal sem število zaznamovanih,
sto štiriinštirideset tisoč zaznamovanih iz vseh rodov Izraelovih sinov.
Zmagoslavje
izvoljenih v nebesih Zatem se mi je prikazala velika množica, ki je nihče
ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom
in pred Jagnjetom, ogrnjeni v bela oblačila, v rokah pa so držali palmove veje. In
vpili so z močnim glasom: »Odrešenje je v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu.«
Tedaj so vsi angeli, ki so stali vsenaokrog prestola in starešin ter štirih živih
bitij, padli pred prestolom na svoje obličje in molili Boga:
»Amen.
Hvala in slava, modrost in zahvala, čast in oblast in moč našemu Bogu na
veke vekov. Amen.«
Tedaj je spregovoril nekdo izmed starešin in mi rekel:
»Tile, ki so ogrnjeni v bela oblačila, kdo so in od kod so prišli?« Rekel sem mu:
»Moj gospod, ti veš.« On pa mi je rekel: »To so tisti, ki so prišli iz velike stiske
in so oprali svoja oblačila ter jih pobelili z Jagnjetovo krvjo.«
Mt
5,1-12 Blagri Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel
je in njegovi učenci so prišli k njemu. In odprl je usta in jih učil,
rekoč:
Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor
žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti
deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti
nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor
čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo
za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so
zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor
vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo
govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.
Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.«
Razlaga
cerkvenih očetov Razlaga uvoda v govor na gori Kromacij Oglejski
se sprašuje: »Zakaj se je Gospod povzpel na goro, da bi oznanil svoj nauk?«
Najprej Kromacij sam odgovarja na to vprašanje: »Da bi lahko dal svojim učencem
božanske zapovedi, s katerimi bi se izogibali zemeljskih reči, iskali pa nebeške.«
Sv. Hieronim na isto vprašanje odgovarja: »da bi lahko vodil svoje ljudstvo naproti
višjemu življenju.« Sv. Avguštin pa: »da bi bil znan vzvišen Očetov
ter Sinov nauk.« Neznani pisec pa na vprašanje, zakaj se je Gospod povzpel
na goro, poda jasen odgovor: »S tem je (Gospod) pokazal, da se mora vsak,
ki uči in sprejme pot Božje pravičnosti, dvigniti do najvišjih duhovnih kreposti.
Prav tako se mora danes vsak, ki hoče poučevati skrivnosti Resnice,
povzpeti na goro Cerkve.« Sveti Janez Krizostom pa pravi, »da jih je
Jezus poučeval glede na njihove zmožnosti poslušanja tako s tišino kakor z
besedo.« Kromacij Oglejski zaključi: »Na začetku je bila na gori
samo Mojzesu dana resnost postave, ljudstvu pa ni bilo dovoljeno približati se. Sedaj
pa so vsi poklicani, približati se Jezusu, da bi od Njega prejeli dar evangelija.«
Misli
Benedikta XVI. Z velikim veseljem obhajamo praznik vseh svetih. Ko bi obiskali
botanični vrt in bi začudeno občudovali, koliko različnih rastlin in rož obstaja,
bi spontano pomislili na Stvarnikovo domišljijo, s katero je napravil zemljo za čudovit
vrt. Podoben občutek imamo, ko pomislimo na prizorišče svetosti. Svet postane pred
nami kot vrt, v katerem je Božji Duh z občudovanjem vredno domišljijo obudil množico
svetnikov in svetnic vseh starosti in družbenih slojev, jezikov, ljudstev in kultur.
Med sabo so si sicer različni, vsak s svojo lastno osebno značilnostjo in duhovno
karizmo, vsi pa zaznamovani z Jezusovim 'pečatom' (prim. Raz 7,3), z odtisom
njegove ljubezni, ki jo je izpričal s križem. Vsi se sedaj veselijo na praznovanju
brez konca. Ta cilj pa so dosegli, kakor Jezus, preko velikih stisk in preizkušenj
tako (prim. Raz 7,14), da se je vsak soočil s tisto žrtvijo, ki je njemu pripadala,
da bi bil tako deležen slave vstajenja.
Slovesni praznik vseh svetih se je
uveljavil v prvem tisočletju najprej kot skupno obhajanje mučencev. Že leta 609 je
papež Bonifacij IV. posvetil Pantheon Devici Mariji in vsem mučencem. To mučeništvo
pa lahko razumemo tudi v širšem pomenu, kot brezpogojno ljubezen do Kristusa. Ta ljubezen
pa se izrazi v popolni podaritvi samega sebe Bogu in bratom. Do tega duhovnega cilja,
h kateremu se stegujejo vsi krščeni, se pride po poti evangeljskih blagrov, kakor
to nakazuje današnje slovesno bogoslužje (Mt 5,1-12a). To pot je začrtal Jezus sam.
Po tej poti so se trudili hoditi svetniki in svetnice, kljub temu, da so se zavedali
svojih človeških omejenosti. Med svojim zemeljskim bivanjem so bili ubogi v duhu,
žalostni zaradi grehov, krotki, lačni in žejni pravičnosti, usmiljeni, čisti v srcu,
delavci za mir ter preganjani zaradi pravičnosti. Bog pa jim je dal predokušati svojo
lastno srečo že na tem svetu, v polnosti pa jo uživajo onkraj. Sedaj so potolaženi,
podedovali so deželo, nasičeni so, odpuščeno jim je ter kot njegovi otroci gledajo
Boga. Ali na kratko: 'njih je nebeško kraljestvo' (prim. Mt 5,3.10).
Na
ta dan čutimo, da se v nas prebuja hrepenenje po nebesih, ki nas spodbuja, da pospešimo
korak našega zemeljskega romanja. Čutimo, da se spušča v naša srca želja biti za vedno
združeni z družino svetih, katerim po milosti že sedaj pripadamo. Kakor pravi znana
duhovna pesem: 'Ko bo prišla množica tvojih svetnikov, Gospod, o kako želim, da
bi bil med njimi!' O da bi ta lepa želja žarela v vseh kristjanih ter jim pomagala
premagati vse težave, strahove in stiske! Položimo, dragi prijatelji svojo roko v
materinsko roko Marije, Kraljice vseh svetnikov ter se ji pustimo voditi v nebeško
domovino v spremstvu z dušami blaženih 'iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov'
(Raz 7,9). V molitev vključimo tudi spomin na naše drage pokojne, katerih dan bomo
jutri obhajali.