Beatifikacija v Španiji: Mučenci so najprepričljivejši pričevalci evangelija
ŠPANIJA (sobota, 1. november 2014, RV) – »Cerkev poveličuje mučence, ker
so najprepričljivejši pričevalci evangelija.« Tako je zatrdil kardinal Angelo
Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ko je za Radio Vatikan predstavil
Pedra Asúo Mendío, škofijskega duhovnika, ki je bil ubit iz sovraštva do vere leta
1936, med špansko državljansko vojno. Mendía je bil danes v mestu Vitoria v Španiji
razglašen za blaženega. Obred beatifikacije je kot papežev predstavnik vodil kardinal
Amato.
Novi blaženi se je rodil leta 1890 v škofiji Vitoria. Leta 1915 je zaključil
študij arhitekture. Bil je mlad človek velike vztrajnosti in močne intelektualne radovednosti.
Začel je sijajno kariero, obogateno tudi z izkušnjami v tujini. A v njegovem srcu
je v tistih letih počasi rastla želja, da bi postal duhovnik. Tako je vstopil v semenišče
in leta 1924 prejel duhovniško posvečenje. Takoj zatem je bil imenovan za uradnega
škofijskega arhitekta. Njegovo najpomembnejše delo je bilo semenišče v Vitoriji, ki
je odmevalo tudi onstran španskih meja. Bil je »dober, velikodušen in aktiven«,
»zelo goreč in delaven služabnik Cerkve zlasti v mladinski pastorali«.
Toda
Pedro Asúa Mendía je že po nekaj letih duhovništva postal ena izmed mnogih žrtev preganjanja
katoličanov v Španiji v prvi polovici 20. stoletja. Kot je pojasnil kardinal Amato,
je bila Cerkev v Španiji takrat objekt krutega napada tako na fizični ravni kot s
pravnega in administrativnega vidika, z zakonodajo, ki je omejevala verske dejavnosti.
Duhovniki, redovniki in redovnice so bili sistematično obrekovani, deležni so bili
groženj ter pogosto prisiljeni, da so zapustili župnije ali svoje skupnosti. Mnogi
so bili zaprti in ubiti. Verska svoboda je bila omejena in celo povsem zanikana. Cerkve
in pokopališča so bili oskrunjeni in uničeni. Vrhunec je nasilje doseglo poleti 1936,
ko je bilo na dan v povprečju ubitih sedemdeset oseb.
»V žalostno, toda
slavno bilanco krščanskih mučencev v Španiji je vključen tudi Božji služabnik Pedro
Asùa Mendía, katerega edina krivda je bila, da je katoliški duhovnik.«
Ker je med ljudmi užival veliko spoštovanje, so se odločili, da ga »odstranijo«.
Ujeli so ga, ga odpeljali na samoten kraj in ustrelili brez kakršnekoli oblike sodnega
procesa. Njegovi posmrtni ostanki so bili najdeni v neki jami mesec dni kasneje.
Prefekt
Kongregacije za zadeve svetnikov je še povedal, da se je novi blaženi z mučeništvom
soočil »z globoko vedrino«. O tem je skladno poročalo več prič. »Že med
predhodnimi preganjanji je ohranil mir in nadaljeval s svojimi dejavnostmi.« Ko
je slišal o mučeniški smrti nekaterih drugih, je celo izrazil željo, da bi jih posnemal.
Tako je potrdil svojo popolno razpoložljivost za Gospodovo voljo, vse do darovanja
lastnega življenja. Mučenci so »nebogljene žrtve zla«, je zaključil kardinal
Amato. Pričujejo, da odpuščanje in ljubezen vedno premagata zlo in hudobne osebe:
»Cerkev ne pozabi teh svojih pogumnih otrok in vse vabi, da ne bi nikoli
več ponovili teh nečloveških prizorov bratskih umorov.«