Duhovne misli Benedikta XVI. in papeža Frančiška za god sv. Janeza Pavla II.
Benedikt XVI. je v homiliji med beatifikacijo poudaril besede, ki jih je Janez
Pavel II. izrekel pri svoji prvi slovesni maši, ki so tudi na dan beatifikacije krasile
Trg sv. Petra: ‘Ne bojte se! Odprite, na stežaj odprite vrata Kristusu!’
Kristusu
je odprl družbo, kulturo, politične in gospodarske sisteme in z velikanovo silo –
z močjo, ki mu je prihajala od Boga – zasukal v drugo smer potek, ki je bil videti
nepovraten. S svojim pričevanjem vere, ljubezni in apostolskega poguma, ki ga je spremljal
velik čut za človeka, je ta zgledni sin poljskega naroda pomagal kristjanom vsega
sveta, da jih ne bi bilo strah imenovati se kristjani, pripadati Cerkvi, govoriti
o evangeliju. Z eno besedo: pomagal nam je, da se ne bi bali resnice, ker je resnica
zagotovilo svobode.
Njegovo sporočilo je bilo v tem: človek je pot Cerkve in
Kristus je pot človeka. Ta naboj upanja, ki sta si ga nekako prisvojila marksizem
in ideologija napredka, je upravičeno pridobil nazaj za krščanstvo, ki mu je vrnil
pristno fizionomijo upanja, ki ga mora živeti v zgodovini z duhom 'adventa',
v osebnem in skupnostnem življenju, usmerjenem h Kristusu, ki je polnost človeka in
dopolnitev njegovih pričakovanj pravičnosti in miru.
Potapljal se je v srečanje
z Bogom, čeprav je bil sredi mnogoterih dolžnosti svojega služenja. Gospod ga je počasi
trgal od vsega, on pa je še vedno ostajal 'skala', kakor je to hotel Kristus. Njegova
globoka ponižnost, ukoreninjena v tesnem zedinjenju s Kristusom, mu je omogočila,
da je še naprej vodil Cerkev in dal svetu še zgovornejše sporočilo prav v času, ko
so mu telesne moči pojemale. Tako je na izreden način udejanjil poklicanost vsakega
duhovnika in škofa: postati eno s tistim Jezusom, ki ga vsak dan prejema in daruje
v evharistiji.
Iz homilije papeža Frančiška med kanonizacijo Janeza
XXIII. in Janeza Pavla II. V služenju Božjemu ljudstvu, Cerkvi, je bil Janez Pavel
II. papeždružine. Tako je on sam nekoč rekel, da bi želel, da se ga
spominjajo kot papeža družine. Rad to poudarjam, ko hodimo po poti sinode o družini
in z družinami, po poti, ki jo z nebes on gotovo spremlja in podpira. Naj oba
nova sveta pastirja Božjega ljudstva posredujeta za Cerkev, da bi bila ti dve leti
sinodalne poti učljiva Svetemu Duhu v pastoralnem služenju družini.