S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 12. oktober 2014, RV) – »Sedaj, pred vsem tem, je kaj, kar vsak od nas, kot člani svete matere Cerkve, lahko in moramo storiti?« Tako je papež Frančišek nagovoril vernike med sredino katehezo, katero je posvetil razdeljenosti kristjanov, ki je rana Cerkve in Kristusa. Opozoril je, da se ne smemo sprijazniti z njo in da moramo oblikovati občestvo na poti.

Občestvo na poti
»Nedvomno ne sme manjkati molitev za edinost kristjanov. Skupaj z molitvijo nas Gospod prosi tudi za obnovljeno odprtost: prosi nas, da se ne zapremo za dialog in srečanje, ampak da vzamemo vse, kar je tehtno in pozitivno, ter nam je ponujeno, tudi od tistih, ki mislijo drugače od nas ali zavzemajo drugačno stališče. Prosi nas, da pogleda ne bi upirali v tisto, kar nas ločuje, temveč bolj v tisto, kar nas združuje, da bi si prizadevali bolje poznati in ljubiti Jezusa in si deliti bogastvo njegove ljubezni. To pa konkretno s seboj prinaša privolitev resnici, skupaj s sposobnostjo odpustiti si, počutiti se del iste krščanske družine, smatrati se kot dar eden za drugega in delati skupaj veliko dobrih stvari ter del usmiljenja.«

Spominjati se svoje zgodovine, Bog da 'več', izpraševanje vesti
»Vsak od nas ima svojo zgodovino: zgodovino milosti, zgodovino greha, zgodovino poti … Dobro je moliti z našo zgodovino.« Spominjati se svojega življenja in svojih grehov, katerih nas je Gospod odrešil, pomeni slaviti Boga, je papež Frančišek pojasnil v torek med jutranjo homilijo. V četrtek je poudaril: »Bog ti nikoli ne da darila, nečesa, kar ga prosiš, ne da bi ga dobro zavil, ne da bi dodal nekaj več, kar ga naredi lepšega. In tisto, kar nam Gospod, Oče, da več, je Duh: resnični Očetov dar je tisto, kar si molitev ne drzne upati.« V petek pa je papež v kapeli Doma sv. Marte povabil k starodavni, a dobri vaji, ki srce varuje pred vstopom hudih duhov: »Izpraševanje vesti. Kdo od nas zvečer, preden zaključi dan, ostane sam, sama, in si zastavi vprašanja: 'Kaj se je danes dogajalo v mojem srcu? Kaj se je zgodilo? Katere stvari so šle skozi moje srce?'«

Sinodalnost: govoriti s parresio in poslušati s ponižnostjo
»Škoda, da nekateri kardinali iz spoštovanja do papeža niso imeli poguma reči določenih stvari, ker so morda mislili, da papež meni kako drugače.« »To ni dobro, to ni sinodalnost,« s temi besedami se je papež Frančišek obrnil na sinodalne očete v ponedeljek, ko jih je pozdravil na začetku tretjega izrednega generalnega zasedanja škofovske sinode, posvečenega družini. »Kajti potrebno je reči vse tisto, kar se v Gospodu čuti, da je treba reči: brez človeških ozirov in brez bojazljivosti. Istočasno pa je potrebno s ponižnostjo poslušati in z odprtim srcem sprejeti tisto, kar rečejo bratje. S tema dvema držama se uveljavlja sinodalnost.«

Audio: