Frančišek de Laval in Marija od Učlovečenja - Papež bo v nedeljo daroval zahvalno mašo

VATIKAN (sobota, 11. oktober 2014, RV) – Frančišek de Laval in Marija od Učlovečenja sta dva kanadska svetnika, za katerih kanonizacijo bo papež Frančišek to nedeljo, 12. oktobra, daroval zahvalno sveto mašo. Dekret, s katerim ju je razglasil za sveta, je papež podpisal 3. aprila. Skupaj z njima je takrat s tako imenovano enakovredno kanonizacijo razglasil za svetnika tudi Jožefa de Anchieto, jezuita in apostola Brazilije.

Sveti Frančišek de Montmorency Laval, škof Quebeca, je iz rodne Francije v Kanado prišel kot misijonar. Rojen je bil v ugledni francoski družini 20. aprila 1623. Čeprav se mu je obetala svetna kariera, je velikodušno odgovoril na Kristusov klic, ki ga je vabil k oznanjevanju evangelija v neznanih deželah. Leta 1647 je prejel duhovniško posvečenje. Odšel naj bi na Vzhod, a je bil po zapletih leta 1658 imenovan za apostolskega vikarja Nove Francije. Leto zatem je že neutrudno in goreče širil Božje kraljestvo v Quebecu.

Tam je ostal več kot trideset let. Ustanavljal je župnije, misijone, bolnišnice, šole, pomagal je revnim. Ustanovil je tudi žensko kongregacijo Notre-Dame, ki se je posvečala vzgoji. Sam je veliko deloval med staroselci, nenehno je potoval po razsežnih ozemljih severnoameriške celine, da bi jih zaščitil pred izkoriščanjem trgovcev. Ustanovil je semenišče, ki je leta 1852 postalo Univerza Laval, ena prvih katoliških univerz modernega časa. Navkljub težnjam svojega obdobja, je vedno ostal zvest rimski Cerkvi. Leta 1670 je tako postal škof novoustanovljene škofije. Osebno je živel globoko molitveno življenje, odločil se je za strogo uboštvo in nenehno je opravljal telesno pokoro. Spal je na tleh, vstajal je ob dveh zjutraj. Umrl je 6. maja leta 1708. Med blažene ga je prištel papež Janez Pavel II. 22. junija 1980.

Marija od Učlovečenja, ki je v Kanado prišla dvajset let pred Frančiškom de Lavalom, je o njem zapisala: »Človek velikih zaslug in odličnih kreposti. Njega niso izbrali ljudje. Z vso resnico zatrjujem, da živi kot svetnik in kot apostol.«

Sveta Marija od Učlovečenja, mistikinja in misijonarka, se je rodila z imenom Marija Guyart v Toursu 28. oktobra 1599. Čeprav je že takrat imela mistične izkušnje in je pri okoli petnajstih letih zaslišala klic v redovno življenje, se je na očetovo željo leta 1617 poročila s Klavdijem Martinom in imela sta enega otroka. Družinska sreča ni trajala dolgo, že pri dvajsetih letih je postala vdova. Nekaj let po moževi smrti je sina zaupala v skrb sestri, sama pa je po nadaljnjih mističnih videnjih in navkljub svojim delovnim sposobnostim, zahvaljujoč katerim se je takrat kot vdova morala preživljati sama, vstopila k uršulinkam. To je bilo leta 1631. Njen sin je kasneje postal benediktinec in prvi biograf svoje matere.

Čez nadaljnjih osem let je Marija od Učlovečenja kot misijonarka odšla v Kanado in tam odprla nov uršulinski samostan. Tam si je prizadevala predvsem za evangelizacijo Indijancev in vzgojo njihovih otrok. Bila je angel varuh drugih misijonarjev, med katerimi so nekateri umrli kot mučenci. Spremljala jih je z molitvijo in preko pisem. Kljub mnogim naporom in tudi nevarnostim je živela v globoki združenosti z Bogom in mistična doživetja so se stalno ponavljala. Prav zaradi teh globin njene duhovnosti je bilo njeno misijonsko delovanje izžarevajoče, kontemplativno in dejavno istočasno. Tako je bila kasneje zaradi svoje vloge v kanadski zgodovini poimenovana »mati katoliške Cerkve v Kanadi«. Bila pa je tudi pisateljica. Razen mističnih spisov so poznani še njeni slovarji za več indijanskih narečij, slovnice in katekizmi. Umrla je 30. aprila leta 1672. Za blaženo jo je 22. junija 1980 razglasil papež Janez Pavel II.

Audio: