Slušatelji na sinodi spregovorili o konkretnih družinskih situacijah

VATIKAN (petek, 10. oktober 2014, RV) – Med današnjo dopoldansko, deveto generalno skupščino so zbrane nagovorili še slušatelji sinode. Kot je znano, se je udeležuje 38. Govore je imelo šest parov in devet posameznih slušateljev. Skupaj je bilo torej 15 govorov. Skoraj vsi govorniki so bili laiki, ki delajo na področju družinske pastorale, bioetike in človeške ekologije. Poglejmo teme, ki so se jih dotaknili.

Spregovorilo se je o težavah, ki jih živijo družine na Bližnjem vzhodu, predvsem v Iraku. Številni konflikti vedno znova z vso silo udarjajo po družini, ki je razkrojena zaradi smrti svojih članov, prisiljena migrirati, da bi poiskala varen kraj za življenje; mladi so prikrajšani za prihodnost in premamljeni s sekularizacijo, stari ljudje pa prepuščeni samim sebi. Edinost krščanske družine na Bližnjem vzhodu je močno stresena, kar ima posledice tudi na družbeno in narodno edinost v državah, ki pripadajo temu območju. Sredi teh dramatičnih prizorov Cerkev zares predstavlja varno pristanišče, »družino družin«, ki nudi tolažbo in upanje. Nujno je pripraviti tudi zakonske pare, da bodo posredovalci miru in sprave, je bilo rečeno v sinodalni dvorani.

Naslednja pomembna točka, ki so jo postavili v ospredje slušatelji, je bila potreba, da Cerkev bolj prisluhne laikom pri iskanju rešitev na probleme družin, predvsem ko gre za področje intimnosti v življenju para. Zato je bila poudarjena sinergija med akademskim svetom in pastoralnim svetom, da bi se oblikovalo pastoralne in ne »tehnične« predstavnike, ki poznajo in znajo pospeševati teme o družini in življenju s pomočjo trdnega katoliškega antropološkega pogleda.

Slušatelji so izpostavili tudi potrebo po večjem dialogu med Cerkvijo in državo, tudi preko zavzemanja vernikov laikov, ki bi brez osebnih ambicij znali pospeševati zaščito pravic družine in zaščito življenja ter si prizadevati za državo s človeškim obličjem. Laiki morajo biti aktivni in kompetentni na področju javne zaščite vrednot življenja in družine.

Razprava se je v nadaljevanju zaustavila na potrebi po oblikovanju primernega in trajnega načina formiranja duhovnikov glede družinskih tematik, predvsem odprtosti za življenje, tako da bodo znali na naraven in jasen način pojasniti in spregovoriti o zakonski ljubezni. Če se naravno načrtovanje družine pojasni na poglobljen način in se pokaže na pozitivno vrednost, bo to okrepilo življenje para. Pri tem je bilo omenjeno, da dobro pripravljene homilije prispevajo k boljšemu sodelovanju vernikov pri maši.

Naslednja točka je govorila o pomembnosti pričevanja: mladi ne potrebujejo veliko teorije, a zelo dobro razumejo središčno mesto družine, če jo izražajo družine same kot verodostojne pričevalke in subjekti evangelizacije, je bilo poudarjeno. Zato je bila izpostavljena pomembna vloga spremljanja parov z ustrezno pastoralo tudi po poroki in ne samo pred njo.

V sinodalni dvorani se je zatem govorilo še o trpljenju ob izgubi enega od družinskih članov: vdovah in vdovcih, sirotah in starših, ki izgubijo otroka. Zanje je spremljanje Cerkve ali skupin, kjer se jim prisluhne in se pogovarja, bistvenega pomena, da ne bi podlegli teži bolečine ob izgubi, strahu pred samoto, ampak bi ostali trdno ukoreninjeni v veri.

Ob koncu dopoldanske skupščine je bila poudarjena tudi »človeška ekologija«, ki pomaga pri zoperstavljanju negativnim posledicam ekonomske globalizacije, ki pogosto prinaša vzore, nasprotne katoliškemu nauku. Ostro se je obsodilo vse vrste domačega nasilja, še posebej nad ženskami, pri čemer je bilo dodano, da ga pogosto povzročajo mlade osebe. Poudarjeno je bilo, da je komunikacija znotraj družine pomembna, kajti pogovor med zakoncema, sodelovanje pri vzgoji otrok in predvsem skupna domača molitev prispevajo h krepitvi družine.

Audio: