Povzetek razprav včerajšnjega popoldanskega dela sinode
VATIKAN (torek, 7. oktober 2014, RV) – Sinodalni očetje so včeraj popoldne
med drugo generalno skupščino začeli s prvimi razpravami o družini. Udeležil se je
je tudi papež Frančišek, navzočih pa je bilo 180 sinodalnih očetov. Zbrane v sinodalni
dvorani je nagovorilo 38 udeležencev sinode. Govori so sledili osrednji temi o »Božjem
načrtu za zakon in družino« ter o »poznavanju in sprejemanju svetih spisov
in cerkvenih dokumentov o zakonu in družini«.
V nadaljevanju povzemamo
nekatere osrednje teme. Izpostavljeno je bilo, da je družina temeljno jedro človeške
družbe in zibelka zastonjske ljubezni, govor o družini in zakonu mora vsebovati vzgojo
za zvestobo. Zatorej je družino treba zaščititi, saj je prihodnost človeštva. Z več
strani je bilo poudarjeno, da je treba prilagoditi jezik Cerkve, tako da bo nauk o
družini, življenju, spolnosti razumljen na pravilen način: treba je vstopiti v dialog
s svetom in to, po zgledu drugega vatikanskega koncila, s kritično in iskreno odprtostjo.
Če Cerkev ne bo poslušala sveta, svet ne bo poslušal Cerkve.
Evangelija ni
treba razlagati, ampak izraziti, je bilo povedano v sinodalni dvorani. Predvsem morajo
v oznanjevanje evangelija biti vključeni verniki laiki. Evangelizacija ne sme biti
razosebljena teorija, ampak mora potekati tako, da bodo družine same konkretno pričevale
o evangeljski lepoti in resnici. Izziv je, kako od obrambne situacija preiti k aktivni
oziroma ponuditi dediščino vere z novim jezikom, z upanjem, gorečnostjo, navdušenjem,
ponuditi prepričljiva pričevanja ter ustvariti most med cerkvenim in družbenim jezikom.
V
tem smislu je bila izražena želja po uporabi »biblične kateheze« in ne toliko
»teološko spekulativne«, kajti – kljub videzu – ljudje niso zadovoljni z egoizmom
in iščejo ideale. Človek želi srečo, kristjan pa vé, da je sreča Kristus, a ne uspeva
mu več najti primernega jezika, da bi to povedal svetu. Cerkev pa mora biti »magnetična«,
prizadevati si mora za privlačnost, z držo prijateljstva v odnosu do sveta, je bilo
rečeno med zasedanjem.
Glede parov v težavah je bilo poudarjeno, da jim Cerkev
mora biti blizu preko razumevanja, odpuščanja in usmiljenja: usmiljenje pa je prva
značilnost Boga, a jo je treba gledati v kontekstu pravičnosti, saj se bo samo tako
zares spoštovalo celoten Božji načrt. Zakon je in ostaja nerazpustljiv zakrament,
je bilo izpostavljeno v nadaljevanju. In ker je resnica Kristus, Oseba, in ne skupek
pravil, je pomembno ohranjati načela, čeprav se spreminjajo konkretne oblike njihove
aktualizacije. Sinoda ne postavlja v razpravo nauka, ampak razmišlja o pastorali,
o duhovnem razločevanju, da bi se ta nauk lahko uresničeval tudi pred izzivi današnje
družine. V tem smislu usmiljenje ne odstrani zapovedi, ampak je hermenevtični ključ.
Tudi
nepopolne situacije je treba obravnavati s spoštovanjem. Pomembno je gledati na pozitivne
elemente, da bo sinoda lahko spodbudila pogum in upanje tudi v nepopolnih oblikah
družine, ki se jih lahko ovrednoti v skladu z načelom postopnosti. Zares je treba
ljubiti družine v težavah, je bilo poudarjeno.
Beseda je nanesla tudi na zavrnitev
klerikalizma: včasih se zdi, da je Cerkev bolj zaskrbljena z oblastjo kot pa s služenjem,
in zato tudi ne pritegne srca ljudi. Nujen je povratek k posnemanju Kristusa, ponovno
najti ponižnost: reforma Cerkve se mora začeti z reformo klera, kajti ko bodo verniki
videli pastirje, ki posnemajo Kristusa, se bodo ponovno začeli približevati Cerkvi.
Udeleženci
zasedanja so se približali še temi spolnosti, ki ima znotraj zakona bistveno vrednost.
Kot je bilo rečeno, se toliko kritizira spolnost zunaj zakona, da se za zakonsko spolnost
že skoraj zdi, kot da vodi v to nepopolnost.
Med uro, namenjeno prosti razpravi,
ta je potekala zvečer med 18.00 in 19.00, je prišlo do dveh predlogov. Najprej, da
naj sinoda pošlje sporočilo spodbude in spoštovanja družinam v Iraku – predlog je
z glasovanjem bil tudi sprejet. Kot drugo pa se je predlagalo, da bi se razpravljalo
tudi o poročenih duhovnikih v vzhodnih Cerkvah, ki tudi pogosto živijo družinske krize
in lahko prispejo do ločitve.