Papež med sveto mašo na začetku sinodalnega zasedanja o družini povabil k sodelovanju
z Božjimi sanjami, z njegovim načrtom ljubezni do svojega ljudstva
VATIKAN (nedelja, 5. oktober 2014, RV) – »Danes tako Izaija kakor
evangelij uporablja podobo Gospodovega vinograda. Gospodov vinograd so njegove 'sanje',
načrt, ki ga On obdeluje z vso svojo ljubeznijo, kakor viničar svojo brajdo.
Trta je namreč rastlina, ki potrebuje veliko pozornost. Božje 'sanje' je njegovo
ljudstvo. On ga je zasadil, ga obdeloval s potrpežljivo ter zvesto ljubeznijo,
da bi postal sveto ljudstvo, ljudstvo, ki bi prinašalo dobre sadove pravičnosti.Toda tako v antični prerokbi, kot v Jezusovi priliki, je Bog glede na svoje
'sanje' razočaran. Izaija pravi, da je tako ljubljen in skrbno obdelovan vinograd
'dal viničje' (Iz 5,2.4), medtem ko je Bog pričakoval, 'da bo
pravica, pa glej, prelivanje krvi, da bo pravičnost, pa glej, vpitje
zatiranih' (v. 7). V evangeliju pa so viničarji tisti, ki so uničili
Gospodov načrt, saj ne opravljajo svojega dela, temveč mislijo na lastno korist.«
Tako je papež Frančišek začel homilijo v baziliki sv. Petra na današnjo 27. nedeljo
med letom med sveto mašo, s katero se začenja 3. izredna škofovska sinoda posvečena
družini. S svetim očetom so somaševali sinodalni očetje, med njimi tudi msgr. Andrej
Glavan, predsednik Slovenske škofovske konference.
Božje 'sanje' Jezus
se s svojo priliko obrne na voditelje duhovnikov ter starešine ljudstva, torej na
'modre', na vodilni sloj. Njim je Bog še posebej zaupal svoje 'sanje',
torej svoje ljudstvo, da bi ga obdelovali, skrbeli zanj, ga varovali pred divjimi
živalmi. Naloga voditeljev ljudstva je, da svobodno, ustvarjalno in marljivo obdelujejo
vinograd.
Pohlep Jezus pa je rekel, da so se tisti viničarji polastili
vinograda. Iz svojega pohlepa ter napuha želijo iz njega narediti to, kar hočejo ter
tako Bogu odvzamejo možnost, da bi uresničil svoje sanje glede ljudstva, ki si ga
je izbral.
Skušnjava pohlepa je vedno navzoča. Najdemo jo tudi v veliki Ezekijelovi
prerokbi o pastirjih (prim. Ezk 34), ki jo je komentiral sv. Avguštin v svojem znanem
Govoru, ki smo ga med molitveno uro pravkar prebrali. Pohlep po denarju ter po oblasti.
Da bi pa nasitili ta pohlep, hudobni pastirji nalagajo na ramena ljudi neznosna bremena,
sami pa se jih niti s prstom ne dotaknejo (prim. Mt 23,4).
Sinoda – sodelovanje
z Božjimi sanjami Tudi mi smo med škofovsko sinodo poklicani delati v Gospodovem
vinogradu. Sinodalna zasedanja niso zaradi razprav o lepih in izvirnih idejah, ali
da bi se pokazalo, kdo je bolj pameten, temveč so zato, da bi bolje obdelovali in
varovali Gospodov vinograd ter sodelovali pri njegovih sanjah, pri njegovem načrtu
ljubezni do svojega ljudstva. V našem primeru nas Gospod prosi, naj poskrbimo za družino,
ki je že od vsega začetka sestavni del njegovega načrta ljubezni za človeštvo.
Vsi
mi smo grešniki. Tudi mi bi lahko prišli v skušnjavo, da se iz pohlepnosti polastimo
vinograda, saj te pri človeških bitjih nikoli ne zmanjka. Božje sanje pa včasih naletijo
na hinavščino nekaterih njegovih služabnikov. Sanje Boga lahko 'razočaramo',
če se ne pustimo voditi Svetemu Duhu. Duh nam podarja modrost, ki je nad vsako znanostjo,
da bi lahko s svobodno in ponižno ustvarjalnostjo velikodušno delali.
Sinodalni
bratje, da bi dobro obdelovali in varovali vinograd, je potrebno, da naša srca ter
naš razum varuje Jezus Kristus z »Božjim mirom, ki presega vsak um« (Flp 4,7).
Tako bodo naše misli ter naši načrti v skladu z Božjimi sanjami, torej oblikovati
sveto ljudstvo, ki mu pripada ter rodi sadove Božjega kraljestva (prim. Mt 21,43).