Glavni relator kardinal Peter Erdö nagovoril sinodalne očete
VATIKAN (ponedeljek, 6. oktober 2014, RV) – Pred začetkom razprav je sinodalne
očete in ostale udeležence zasedanja nagovoril glavni relator sinode kardinal Peter
Erdö. V predstavitvenem govoru (Relatio ante disceptationem) je izpostavil
izhodiščne točke razprav, ki bodo prihodnja dva tedna potekale v sinodalni dvorani.
Poudaril
je, da je evangelij družine dobra novica o milosti, ki jo poklanja Sveti Duh po zakramentu
zakona, »je nova priložnost, dana šibkosti človeka, da jo sprejme in praznuje z
veseljem in hvaležnostjo, tako na osebni kot skupnostni ravni«. Dolžnosti,
ki iz zakona izhajajo, seveda ne gre pozabiti, ampak jih izpostaviti kot zahteve daru,
ki jih ta isti dar tudi omogoča. »Jasna in polna resnica evangelija daje tisto
luč, tisti smisel in tisto upanje, ki jih današnji človek zelo potrebuje. To ''zdravilno
resnico'' mora Cerkev ponuditi na način, da bo dejansko prepoznana kot ''zdravilo'',
tudi za mnoge problematične, pogosto boleče družinske situacije.« Ne da bi jo
zmanjševali, je resnico treba ponuditi, a prav tako upoštevati zorni kot tistih, ki
jo s težo prepoznajo in živijo.
Kardinal Erdö je izpostavil vzgojno vlogo
družine, ki jo mora podpreti tudi ustrezna družinska pastorala. Družina je namreč
»šola človečnosti«, ker je v življenju in zorenju osebe šola
ljubezni. Družina je tudi »šola družbenosti«, saj spodbuja osebnostni razvoj
socializacijskih sposobnosti in gradnjo družbe. Družina je prav tako »naročje cerkvenega
življenja«, ki vzgaja za življenje v občestvu Cerkve in za aktivno delovanje v
njej. In navsezadnje, družina je »šola svetosti«. V njej se uri in krepi pot
svetosti zakoncev in otrok. In to so po kardinalovih besedah tudi razlogi, zakaj Cerkev
oznanja vrednost in lepoto družine.
V nadaljevanju govora je izpostavljen
pomen trdne in jasne družinske pastorale ter med drugim poudarjeno, da je zaročencem
treba pomagati razumeti, kaj je zakon v Božjem načrtu. Mnogi se namreč poročijo, ne
da bi v celoti dojeli, da z zakramentom zakona pred Gospodom prevzamejo odgovornost
za sprejemanje in darovanje življenja, brez pogojev in za vedno. Glavni relator se
je dotaknil tudi vprašanja družine kot protagonistke evangelizacije, pastoralnega
delovanja v kriznih situacijah in težav v družini ter zunanjih pritiskov nanjo. Dlje
časa se je zadržal pri »težkih pastoralnih razmerah«. Za pastoralo je nujno,
da osebam, ki živijo ali so živele v težavnih zakonskih razmerah, kjer se skriva veliko
trpljenja ter tudi pričevanja o iskreni ljubezni, omogoči nego ran, ozdravitev ter
nadaljevanje hoje skupaj z vso cerkveno skupnostjo. Cerkev pri tem na prvem mestu
poudarja neodtujljiv veljavo resnice neločljivosti zakonske zveze. Kot drugo je potrebna
»prenovljena in ustrezna družinska pastorala«, ki mora podpirati zakonca pri
njuni medsebojni zvestobi in predanosti otrokom. Prav tako je nujno premisliti o najboljših
načinih spremljanja oseb, ki se nahajajo v omenjenih težkih situacijah, da se ne bodo
čutile izključene iz Cerkve. In navsezadnje, treba je »opredeliti ustrezne oblike
in jezik za oznanjevanje, da vsi so in ostajajo ljubljeni s strani Boga Očeta
in matere Cerkve«.
Kardinal Erdö je v nadaljevanju pojasnil pomen
usmiljenja kot osrednje teme Božjega razodetja, zatem pa spregovori o civilni poroki
in skupnem življenju neporočenih parov, kar je opredelil kot novo področje današnje
pastorale družine. Tudi v razmerah, ki so na prvi pogled daleč od evangeljskih kriterijev,
Cerkev mora videti priložnost, da stoji ob strani osebam, z namenom, da bi jih pripeljala
do zavestne, resnične in pravilne odločitve glede njihovih odnosov, da torej spoznajo
pravo vrednost zakonske zveze in družinskega življenja v luči evangelija. Vprašanje
ločenih in civilno ponovno poročenih oseb je »samo eden od problemov med velikim
številom pastoralnih izzivov«, je zatrdil kardinal. V nekaterih državah do tega
problema ne prihaja, vprašanje pa ima različne poudarke v posameznih delih sveta.
Vsekakor se ne postavlja pod vprašaj Kristusovih besed in resnice o neločljivosti
zakona. Prav tako bi skrenili s prave poti, če bi se osredotočili samo na vprašanje
prejemanja zakramentov, je dejal Erdö in dodal, da je odgovor treba iskati v okviru
širše pastorale mladih in priprave na zakon, pastorale zakoncev in družine, še posebej
v kriznih situacijah.
Glavni relator sinode se je ob koncu dotaknil še področja
evangelija življenja, pri čemer je spregovoril o odprtosti za življenje, ki je bistveni
del ljubezni med zakoncema. Slednja je usmerjena v izgradnjo odnosov in se ne sme
nikoli graditi kot zaprt krog. Izziv, ki se postavlja pred sinodo, je po kardinalovih
besedah naslednji: »Ponovno ponuditi današnjemu svetu očarljivost, mikavnost
krščanskega sporočila glede zakona in družine, izpostaviti pri tem veselje, ki ga
dajeta, obenem pa dati prave odgovore, polne ljubezni, na mnoge probleme, ki
se še posebej danes dotikajo življenja družin«.