Papež se je srečal s patriarhom vzhodne asirske Cerkve: Že sedaj si lahko izmenjamo duhovne zaklade naših cerkvenih izročil

VATIKAN (četrtek, 2. oktober 2014, RV) – Papež Frančišek je danes dopoldne sprejel v avdienco patriarha vzhodne asirske Cerkve, katolikosa Mara Dinkho IV., skupaj s še nekaj člani delegacije. »Naše srečanje je zaznamovano s skupnim trpljenjem zaradi vojn na različnih območjih Bližnjega vzhoda,« je papež dejal takoj na začetku govora in posebej izpostavil nasilje, ki je doletelo kristjane in pripadnike drugih verskih manjših, predvsem v Iraku in Siriji. »Koliko naših bratov in sester trpi zaradi vsakodnevnega preganjanja,« je poudaril. Ko pomislimo na njihovo trpljenje, spontano gremo onkraj razlik v obredih in izpovedovanju. V njih je Kristusovo telo, ki je tudi danes ranjeno, pretepeno, ponižano. »Ne obstajajo verski, politični ali ekonomski razlogi, ki bi lahko upravičili to, kar se dogaja na sto tisoče moškim, ženskam in nedolžnim otrokom. Čutimo se globoko povezani v molitvi in karitativni dejavnosti do teh delov Kristusovega telesa, ki trpijo,« so se glasile Frančiškove besede.

Papež je v nadaljevanju spomnil na t.i. Kristoliško izjavo, ki sta jo pred dvajsetimi leti podpisala katolikos Mar Dinkha IV. in Janez Pavel II. Dokument je postal mejnik na poti k polnemu občestvu. Z njim se je izpovedala ena vera apostolov, vera v božanskost in človeškost našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki sta združeni v eni osebi. Kot piše v dokumentu: »Združeni izpovedujemo isto vero v Božjega Sina, ki je za nas postal človek, da bi mi po njegovi milosti postali Božji otroci.« Papež je zagotovil osebno zavzemanje za nadaljevanje te poti, nadaljnje poglabljanje prijateljskih in občestvenih odnosov, ki obstajajo med rimsko Cerkvijo in vzhodno asirsko Cerkvijo.

V ospredje je postavil tudi delo mešane komisije za teološki dialog med obema Cerkvama ter izrazil upanje, da bi nekega dne lahko skupaj ob istem oltarju obhajali slavno žrtev, ki bo iz nas naredila eno samo stvar v Kristusu. V pričakovanju tega dne, hodimo skupaj v Gospodovi navzočnosti, zavedajoč se, da četudi se cilj zdi daleč in nanj lahko gledamo samo v upanju, je ta vendarle od Gospoda obljubljeni dar in se bo zatorej tudi razodel. »Tega, kar nas združuje, je že veliko več od tistega, kar nas ločuje. Zato se čutimo spodbujeni od Duha, da si že sedaj izmenjamo duhovne zaklade naših cerkvenih izročil, da bi živeli kot bratje in si podeljevali darove, ki jih Gospod podarja našima Cerkvama kot znamenje svoje dobrote in usmiljenja,« je še dejal papež Frančišek.

Audio: