Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 26. nedeljo med letom
Flp 2,1-11 Če torej premore kaj opominjanje v Kristusu, če kaj spodbujanje
iz ljubezni, če kaj občestvo Duha, če kaj sočustvovanje in usmiljenje, dopolníte moje
veselje s tem, da ste istih misli in iste ljubezni, ene duše in enega mišljenja. Ne
delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti
drug drugega za boljšega od sebe. Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge.
To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu:
Čeprav je bil namreč
v podobi Boga, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak
je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in
postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je
sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer
smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podaril
ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne
vsako koleno v nebesih, na zemlji in pod zemljo in da vsak jezik
izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.
Mt
21,28-32 Prilika o dveh sinovih »Kaj se vam zdi? Nekdo
je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹
Ta je odgovoril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je pokesal in šel. Stopil je k drugemu in
rekel isto. Ta je odgovoril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel. Kateri od teh dveh je
izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam:
Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Janez je namreč prišel
k vam po poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in nečistnice pa so mu
verjeli. Vi ste to videli in se tudi potlej niste pokesali, da bi mu verjeli.«
Razlaga
cerkvenih očetov Različni razlagalci različno razlagajo identiteto sinov. Neznani
pisec pravi: »Mlajši predstavlja pogane, starejši pa jude.« Sv. Hilarij iz
Poitiersa pa misli, da »starejši predstavlja farizeje, oziroma tiste, ki so pod
vplivom njihovega nauka, medtem ko mlajši cestninarje in grešnike.« Neznani pisec
nadalje pravi, da »nas prilika poučuje, da je bolje izpolniti Božjo pravičnost,
ne da bi lažno obljubljali, kot pa obljubiti, potem pa zanikati lastno obljubo.«
Sv. Janez Krizostom pa pojasni: »Sin, ki najprej ni hotel delati, a se potem pokesa,
izpolni očetovo voljo. Sin, ki pa obljubi, da bo šel, a potem ne gre, je po pravici
pograjan. Celo potem, ko so cestninarji in prostitutke verjeli, judovski voditelji
še naprej niso verovali in nimajo razloga za izgovor.«
Misli
Benedikta XVI. Današnje bogoslužje nam predstavi evangeljsko priliko o dveh
sinovih, ki ju je oče poslal delat v svoj vinograd. Eden je takoj rekel: da, potem
pa ni šel. Drugi pa je najprej zavrnil, potem pa se je pokesal in ugodil očetovi želji.
S to priliko je Jezus poudaril svojo posebno ljubezen do grešnikov, ki se spreobrnejo
ter nas poučil, da je za sprejem daru zveličanja potrebna ponižnost. Tudi sv. Pavel
nas danes v odlomku iz pisma Filipljanom spodbuja k ponižnosti. »Ne delajte
ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti
drug drugega za boljšega od sebe« (Fil 2,3). To mislite v sebi, kar je tudi v
Kristusu Jezusu, ki je iz ljubezni do nas slekel Božjo slavo, postal človek ter se
ponižal vse do smrti na križu (prim. 2,5-8). Glagol, ki je pri tem uporabljen, ekenosen,
v grščini dobesedno pomeni »je sam sebe izpraznil«, zelo jasno pokaže na izredno
ponižnost ter neskončno ljubezen Jezusa, najponižnejšega Služabnika.