Papež med jutranjo mašo o preprostosti krščanskega življenja: Poslušati Božjo Besedo in jo udejanjati

VATIKAN (torek, 23. september 2014, RV) – Krščansko življenje je preprosto: poslušati Božjo Besedo in jo udejanjati, ne omejiti se na branje evangelija, ampak se spraševati, na kakšen način njegove besede govorijo mojemu življenju. Tako je danes zjutraj poudaril papež Frančišek, ko je v kapeli Doma sv. Marte daroval sveto mašo.

Množice so hodile za Jezusom, ker so njegove besede zvenele novo. Nova se je zdela tudi oblast tistega, ki jih je izgovarjal. Te besede so se dotikale src. Mnogi so zato doumeli »moč zveličanja«, katerega so oznanjale. Bili pa so tudi nekateri, ki so za Jezusom hodili le iz koristoljubja. Njihova srca niso bila najbolj čista, morda so si zgolj želeli, da »bi bili boljši«. V dva tisoč letih se le-to ni dosti spremenilo, je pripomnil papež Frančišek. Tudi danes mnogi poslušajo Jezusa tako kot devet gobavcev iz evangelija, ki so bili »srečni«, da so ponovno ozdraveli, a so na Jezusa, ki jim je zdravje povrnil, pozabili:

»Toda Jezus je še naprej govoril ljudem in jih je ljubil, ljubil je množice, vse do stopnje, da je dejal: 'Ti, ki hodijo za menoj, ta neskončna množica, so moja mati in moji bratje.'« Pojasnil je, da so to tisti, ki poslušajo Božjo Besedo in jo udejanjajo. »To sta dva pogoja hoje za Jezusom: poslušati Božjo Besedo in jo udejanjati. To je krščansko življenje, nič več. Preprosto, preprosto. Morda smo ga sami naredili nekoliko zapletenega s številnimi razlagami, ki jih nihče ne razume, a krščansko življenje je to: poslušati Božjo Besedo in jo udejanjati.«

To je povod, da je Jezus – kot beremo v Lukovem evangeliju – tistim, ki so mu sporočili, da ga iščejo njegovi sorodniki, odgovoril: »Moja mati in moji bratje so tisti, ki Božjo Besedo poslušajo in uresničujejo.« Papež Frančišek je nadaljeval, da je za poslušanje Besede potrebno odpreti Sveto pismo. Vendar pa nato ni dovolj samo brati, temveč poslušati. Poslušati Božjo Besedo z ušesi in s srcem pomeni brati in se vprašati: »Kaj to pove meni, mojemu srcu? S tem Bog nekaj govori tudi meni? In če, kaj je to, kar mi pravi?« Tako se naše življenje spremeni.

Jezusa so poslušali tudi njegovi sovražniki. A blizu so mu bili le z namenom, da bi našli kakšno njegovo napako. Nikoli se niso vprašali: »Kaj Bog meni pravi s temi besedami?« Bog, kot je pojasnil papež, ne govori samo vsem, ampak tudi vsakemu posebej: »Evangelij je bil napisan za vsakogar izmed nas.« Seveda udejanjiti to, kar smo slišali, ni enostavno. Enostavneje je namreč živeti mirno, ne da bi se ukvarjali z zahtevami Božje Besede. Konkretna navodila, kako živeti, predstavljajo Božje zapovedi in blagri. Pri le-teh pa lahko računamo na Jezusovo pomoč. Tudi takrat, ko naše srce posluša, a se pretvarja, da ne razume, je dodal papež.

On je »usmiljen in odpusti vsem, vse pričakuje, kajti je potrpežljiv«: »Jezus sprejme vse, tudi tiste, ki pridejo poslušat Božjo Besedo in ga nato izdajo. Spomnimo se Jude. Rekel mu je 'prijatelj', in to v trenutku, ko ga je Juda izdal. Gospod svojo Besedo seje vedno in zahteva le odprto srce, da bi jo poslušali, in dobro voljo, da bi jo udejanjili.« Homilijo je papež Frančišek sklenil s psalmistovimi besedami: »'Vodi me po stezi tvojih zapovedi, kajti v njej je moje veselje;' to je, po poti tvoje Besede, da bi se pod tvojim vodstvom naučil udejanjati jo.«

Audio: