Papež Frančišek na obisku v Albaniji: Albanija – dežela junakov in dežela mučencev

TIRANA (nedelja, 21. september 2014, RV) – Papež Frančišek se danes mudi na obisku v Albaniji. Gre za njegovo četrto apostolsko potovanje izven Italije in tretje v tem letu. Papeževo letalo je na tiranskem letališču, poimenovanem po bl. materi Tereziji, pristalo ob 9. uri. Uradni sprejem se je začel pol ure zatem v predsedniški palači v Tirani. Papež Frančišek se je najprej srečal z albanskim predsednikom Bujarjem Nishanijem in njegovo družino. Sveto oče in predsednik sta se zadržala tudi v zasebnem pogovoru. Zatem pa je potekalo srečanje z albanskimi političnimi predstavniki in diplomatskim zborom.

»Zelo sem vesel, da sem tukaj z vami, v plemeniti deželi Albaniji, deželi junakov, ki so žrtvovali življenje za državno neodvisnost, in deželi mučencev, ki so pričevali za svojo vero v težkih časih preganjanja,« je papež Frančišek dejal na začetku govora. Spomnil je na težko pot svobode, na katero je Albanija stopila pred skoraj četrt stoletja. Ta je albanski družbi omogočila, da se je podala na pot materialne in duhovne obnove, sprožila mnoge iniciative, se odprla za sodelovanje in izmenjavo z bližnjimi balkanskimi in sredozemskimi državami, z Evropo in celotnim svetom. »Ponovno najdena svoboda vam je omogočila gledati v prihodnost z zaupanjem in upanjem, začeti projekte in vzpostaviti prijateljske odnose z bližnjimi in daljnimi narodi,« je dejal papež.

Spregovoril je o spoštovanju človekovih pravic, med katerimi izstopata verska svoboda in svoboda misli. Spoštovanje človekovih pravic je namreč »predpogoj za sam družbeni in ekonomski razvoj neke države«. Ko je dostojanstvo človeka spoštovano in so njegove pravice priznane in zaščitene, se razcvetita tudi ustvarjalnost in podjetnost človeške osebnosti lahko razvije svoje številne iniciative v korist skupnega dobrega.

Papež je izrazil zadovoljstvo nad značilnostjo Albanije, ki jo ta mora skrbno in pozorno ohranjati: to je »mirno sobivanje in sodelovanje med pripadniki različnih verstev«. Kot je pojasnil, je ozračje vzajemnega spoštovanja in zaupanja med katoličani, pravoslavnimi in muslimani dragocena dobrina za državo in pomembna pridobitev v tem našem času, v katerem s strani ekstremističnih skupin prihaja do popačenja pristnega verskega čuta, razlike med različnimi veroizpovedmi pa so izmaličene in instrumentalizirane. S tem postanejo dejavnik spora in nasilja, namesto da bi bile priložnost za odprt in spoštljiv dialog ter skupno premišljevanje o tem, kaj pomeni verovati v Boga in upoštevati njegovo postavo.

»Nihče naj ne misli, da lahko iz Boga naredi ščit, medtem ko načrtuje in izvršuje nasilna in surova dejanja!« je poudaril papež Frančišek. »Nihče naj vere ne vzame kot izgovor za svoja dejanja, ki so nasprotna človekovemu dostojanstvu in njegovim temeljnim pravicam, na prvem mestu pravici do življenja in verske svobode za vse!« Kot zgled je navedel ravno Albanijo, kjer mirno in rodovitno sobivanje med osebami in skupnostmi različnih verstev ni samo želeno, marveč je konkretno mogoče in prakticirano. »Mirno sobivanje med različnimi verskimi skupnostmi je namreč neprecenljive vrednosti za mir in skladen razvoj nekega naroda.« Po Frančiškovih besedah je to dragocenost, ki jo je treba varovati in spodbujati vsak dan, in sicer preko vzgoje za spoštovanje različnih identitet in preko konkretnega spoznavanja in spoštovanja med vsemi. »To je dar, za katerega je treba Gospoda vedno prositi v molitvi. Da bi Albanija lahko vedno hodila po tej poti in tako postala za mnoge države zgled, ob katerem se je mogoče navdihovati,« je zatrdil papež.

V nadaljevanju je sveti oče ponovno izpostavil, kako je po zimi osame in preganjanj, prišla pomlad svobode. S svobodnimi volitvami in novo institucionalno ureditvijo se je okrepil demokratični pluralizem, kar je pospešilo tudi ekonomske dejavnosti. Predvsem na začetku so se mnogi podali na pot emigracije, da bi našli delo in boljše življenjske pogoje, danes pa na svoj način prispevajo k napredku albanske družbe. Mnogi so tudi našli razloge, da ostanejo v domovini in jo v celoti na novo zgradijo. Napori in žrtve vseh so prispevali k izboljšanju splošnih razmer.

Katoliška Cerkev je lahko nadaljevala s svojim normalnim delovanjem, ponovno vzpostavila svojo hierarhijo in nadaljevala z dolgo tradicijo. Zgrajene so bile cerkve in drugi sakralni objekti, med njimi tudi cerkev Marije dobrega sveta v Scutariju. Ustanovljene so bile šole in pomembni vzgojno-izobraževalni in zdravstveni centri, odprti za vse ljudi. »Navzočnost Cerkve in njeno delovanje sta upravičeno razumljena ne samo kot služenje katoliški skupnosti, ampak celotnemu narodu.« Bl. mati Terezija in mučenci, ki so junaško pričevali za svojo vero, se v nebesih zagotovo veselijo ob zavzemanju moških in žensk dobre volje, da bi družba in Cerkev v Albaniji ponovno zacveteli.

A prihaja tudi do novih izzivov, na katere je treba dati odgovore, je nadaljeval papež Frančišek. V svetu, ki teži k ekonomski in kulturni globalizaciji, se je treba na vso moč potruditi, da bosta rast in razvoj na razpolago vsem in ne le enemu delu prebivalstva. Razvoj prav tako ne bo pristen, če ne bo trajen in pravičen, če torej ne bo upošteval pravice revnih in ne bo spoštoval okolja. Globalizacija trgov mora iti vzporedno z globalizacijo solidarnosti; ekonomsko rast mora spremljati večje spoštovanje stvarstva; poleg individualnih pravic je treba varovati tudi vmesne stvarnosti med posameznikom in državo, pri čemer je papež posebej izpostavil družino. »Albanija se danes lahko spoprime s temi izzivi v okviru svobode in stabilnosti, ki ju je treba utrjevati in ki dajeta upanje v prihodnost,« je še dejal papež Frančišek.

Audio: