Papeževo apostolsko potovanje v Albanijo: Cerkev v Albaniji

ALBANIJA (torek, 16. september 2014, RV) – Prihodnjo nedeljo bo papež Frančišek obiskal Albanijo. Tam ga bo sprejela Cerkev z zelo posebno zgodovino.

1. do 9. stoletje
Krščanstvo je na področju današnje Albanije prisotno že vse od apostolskih časov dalje. Zelo verjetno je, da sta evangelij tja prinesla sveti Pavel, med svojo potjo v Rim, in njegov učenec Tit. Mesto Drač je imelo škofa že leta 58. V 4. stoletju je bilo pokristjanjeno skoraj celotno ozemlje Ilirije, katere del je bila takrat tudi Albanija. Na ozemlju je bilo 50 škofovskih sedežev in tam so se odvili štirje koncili. Po razdelitvi Rimskega cesarstva je področje Albanije ostalo v njegovem vzhodnem delu in s tem je narasel vpliv bizantinske Cerkve.

10. do 14. stoletje
Po zatonu Bizanca in vse do turških vdorov v 15. stoletju je albansko področje večkrat menjalo gospodarja. V tem času so se razcveteli meniški in beraški redovi, ki so močno vplivali na lokalno versko življenje.

15. do 16. stoletje
Nadvladi Turkov se je Albanija dolgo pogumno upirala s pomočjo narodnega junaka, poznanega pod imenom Iskander Skenderbeg. Papež Kalist III. ga je zaradi njegovega zglednega krščanstva opredelil za »Kristusovega atleta«. Po dokončni zmagi Turkov leta 1478 je versko okolje zaznamoval prihod muslimanov, ki so se naselili v zapuščenih mestih, od koder so med drugim zbežali mnogi katoličani. Nemogoče vzdrževanje rednih stikov z Rimom je katoliške skupnosti pustilo prepuščene same sebi. Nekatere so vztrajale, druge, zlasti tiste na jugu države, so prešle pod vpliv pravoslavnega patriarhata. Kulturna identiteta albanskega naroda, povezana s katoliško vero, je kljub temu ostala prevladujoča še skoraj celo stoletje. Tako je med drugim tudi prvo literarno besedilo v albanskem jeziku, ki sega v leto 1555, prevod latinskega misala.

17. do 18. stoletje
V 17. in 18. stoletju se je v Albaniji okrepila navzočnost islama. Katoliška Cerkev se je temu upirala. V času pontifikata Klemena XI., leta 1703, je potekal prvi nacionalni albanski koncil. Le-ta je med drugim katoličane opozoril na nalogo, da odprto izpovedujejo svojo vero.

19. stoletje
Prva polovica 19. stoletja je bila pod avstrijskim pokroviteljstvom kristjanom naklonjena. Jezuiti so v mestu Skadar odprli semenišče. Šole so ustanavljali tudi frančiškani, ki so kasneje prav tako odprli semenišče. Na ta način se je oblikoval tako krog intelektualcev kot dobro pripravljenih duhovnikov in redovnikov.

20. stoletje
Krščanstvo se je nadalje razvijalo tudi po razglasitvi neodvisnosti leta 1912. Leta 1921 je bil imenovan apostolski delegat v Albaniji. Leta 1937 je bila ustanovljena avtokefalna Albanska pravoslavna Cerkev. Začetek komunističnega režima leta 1944 pa je pomenil tudi začetek preganjanja vseh verstev, prisotnih v državi, ki se je leta 1967 tudi z ustavo uradno razglasila za edino ateistično državo na svetu. Obdobje preganjanj je trajalo vse do leta 1991.

1944-1991
Katoliško Cerkev v Albaniji so v tem času želeli sistematično uničiti. Mnogi katoličani so bili že takoj na začetku obsojeni na smrt, cerkveno delovanje je bilo prepovedano, katoliške šole so bile zaprte, apostolski delegat je bil izgnan. Kasneje so bili izgnani tudi vsi italijanski redovniki in redovnice, sledile so nadaljnje usmrtitve in aretacije. Skoraj vsi škofje so bili obsojeni na desetletja prisilnega dela. Država je bila od leta 1955 izolirana od preostalega sveta in življenje Cerkve je bilo omejeno samo še na nekaj bogoslužnih stavb. Po sprejemu nove ustave so bile prepovedane tudi tiste redke oblike verskega delovanja, ki so bile do takrat še omogočene. Med drugim je bilo na primer prepovedano dajati otrokom verska imena.

1991-
S koncem komunističnega režima leta 1991 se je v Albanijo vrnila verska svoboda. Ponovno so se začele obnavljati verske skupnosti in bogoslužni prostori. Še istega leta je državo obiskala delegacija Svetega sedeža, imenovan je bil apostolski nuncij in prvič po tridesetih letih je Cerkev v Albaniji obhajala duhovniško posvečenje. Leto kasneje so bili imenovani štirje škofje. Leto 1993 pa je zaznamovalo apostolsko potovanje papeža Janeza Pavla II., ki je nove škofe posvetil in s tem obnovil cerkveno hierarhijo. Čez štiri leta sta bila posvečena še dva albanska škofa, leta 1999 je bilo ponovno odprto semenišče v Skadarju. Leta 2001 je bil na vrsti prvi obisk ad limina albanskih škofov v Vatikanu po padcu komunističnega režima. Temu je sledil še drugi obisk leta 2008.

Audio: