Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 23. nedeljo med letom
Rim 13,8-10 Ljubezen, povzetek postave Ne bodite nikomur dolžniki,
razen če gre za medsebojno ljubezen; kdor namreč ljubi drugega, je izpolnil postavo.
Kajti zapovedi Ne prešuštvuj! Ne ubijaj! Ne kradi! Ne požêli! pa tudi vse druge zapovedi
so obsežene v besedi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ljubezen bližnjemu
ne prizadeva hudega; ljubezen je torej izpolnitev postave.
Mt 18,15-20 Bratski
opomin »Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Če te posluša,
si pridobil svojega brata. Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da
se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi.
Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar. Resnično, povem
vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boste razvezali
na zemlji, bo razvezano v nebesih.«
Skupna molitev »Resnično,
povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju
bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem
imenu, tam sem sredi med njimi.«
Razlaga cerkvenih očetov Sv.
Hieronim pravi, da »moramo nemudoma pridobiti svojega brata, če je ta izgubil
spodobnost, da ne bo ostal v grehu.« Sv. Janez Krizostom nadaljuje to misel: »Če
bi to bila manj pomembna zadeva, bi lahko grešnika prepustili njegovi usodi že po
prvem neuspelem poskusu, Jezus pa nasprotno pokaže na nujnost večkratnih poskusov,
da bi ga ozdravili njegove krivde.« Tudi sv. Avguštin spodbuja k temu: »Ta,
ki te je razžalil, je s tem samega sebe težko ranil. In ti, ne bi oskrbel rane svojega
brata? Pozabiti moraš na prizadejano ti žalitev, ne pa rane tvojega brata«(Govori
82,7).
Sv. Avguštin pravi: »Pooblastilo, da Cerkev lahko nalaga svojim
članom pravila, prihaja od Kristusa samega.« Teodor iz Mopsuestije nadalje pravi:
»Tiste, ki ne želijo biti osvobojeni vezi greha, se potem oddalji iz zbora svetih
ter iz Cerkve, ki je v nebesih.« Origen gre v tem razmišljanju še naprej: »Ko
je bil nekdo upravičeno obsojen, obsodba ostane tako dolgo, dokler kdo v nebesih
ne razveljavi te sodbe, ki jo je izrekel večni sodnik.«
Kromacij
Oglejski pa glede skupne molitve pravi: »Gospod je zelo jasno oznanil, ko
dva ali trije verniki soglašajo v molitvi, Oče zagotavlja uslišanje vsake take prošnje.«
Origen se sprašuje po vzrokih, zakaj naše molitve niso uslišane: »Razlog, zakaj
naše želje in naše molitve niso uslišane je v naši pomanjkljivosti, torej v dejstvu,
da naše misli niso v skladu z našimi dejanji.«
Misli Benedikta XVI. V
evangeljskem odlomku iz Matejevega evangelija ljubezen deluje kot počelo, ki združuje
kristjane ter hkrati stori, da njihovo enoglasno molitev usliši nebeški Oče. Jezus
pravi: 'Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal
moj Oče, ki je v nebesih' (Mt 18,19). Glagol, ki ga je evangelist uporabil 'soglasna'
je v grščini 'synphonesosin, se nanaša na sinfonijo, soglasje src. To pa je
to, kar je Bogu pri srcu. Od soglasja v molitvi je torej odvisno ali jo bo nebeški
Oče sprejel. Prositi skupaj pa pomeni tudi korak naprej k edinosti med tistimi, ki
prosijo. Nikakor pa to ne pomeni, da bo Božji odgovor kakor koli pogojen z našo prošnjo.
Dobro vemo, da je željenja edinost odvisna predvsem od volje Boga, katerega načrt
in velikodušnost presegata človekovo razumevanje, njegove prošnje in pričakovanja.
Če
poglobljeno pogledamo te evangeljske stavke, bolje razumemo razlog, zakaj bo Oče pozitivno
odgovoril na prošnjo krščanske skupnosti. Jezus namreč pravi: 'Kjer sta namreč
dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi' (Mt 18,20).
Zaradi Jezusove navzočnosti postane molitev tistih, ki so zbrani v njegovem imenu,
učinkovita. Ko se kristjani zberejo k molitvi, je Jezus sam med njimi. Oni so tako
eno z Njim, ki je edini srednik med Bogom in ljudmi. Konstitucija o svetem bogoslužju
2. vatikanskega koncila navaja ravno ta stavek iz evangelija, da bi nakazala enega
od dveh načinov Kristusove navzočnosti: 'Ko Cerkev moli in poje psalme, je navzoč
Tisti, ki je obljubil: 'Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu,
tam sem sredi med njimi' (Mt, 18,20) (B 7). Po vstajenju je Kristus učencem zagotovil,
da bo 'z njimi vse dni do konca sveta' (Mt 28,20). Njegova navzočnost v skupnosti
učencev ter njihova molitev zagotavljata učinkovitost molitve in sicer tako zelo,
da je obljubil: 'Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar
koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih' (Mt 18,18).